Menu Item
Brez krofov si pravega pusta – najbolj značilne sladice za ta čas – ni mogoče predstavljati. Čeprav se z njimi brez slabe vesti radi posladkamo in pregrešimo, pa pravzaprav večina niti ne ve, zakaj krofe povezujemo s pustom. Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri profesorju in etnologu Janezu Bogataju.
Krofe lahko v pekarnah in na trgovskih policah najdemo vse leto, najbolj priljubljeni pa so ravno v času pustnega rajanja, ki se začne z debelim četrtkom, nadaljuje s pustno soboto in nedeljo ter zaključi s pustnim torkom.
“Sledi pepelnična sreda oziroma pepelnica, začne se dolgo obdobje posta. Od tod tudi poimenovanje pust, ki je le krajša oblika besede mesopust in pomeni pustiti meso. Torej če strnemo – pustno praznovanje napoveduje obdobje, ko ne smemo jesti mesa. Podobno velja tudi za besedo karneval, ki ima isti etimološki izvor,” je za N1 pojasnil etnolog Janez Bogataj.
Krofi pa so postali značilna pustna jed, saj je ocvrto testo pomembno sooblikovalo prehransko kulturo v pustnem obdobju. Ocvrtemu testu se je namreč na dobro obloženih mizah pridružilo tudi različno meso, ker pustni čas sovpada z zadnjimi kolinami pred pomladjo.
Preberite še: REPORTAŽA N1: Kje imajo najboljše krofe v Sloveniji
Je krofe res prva pripravila dvorna kuharica?
Krofi niso slovenska jed, temveč – podobno kot flancati – izvirajo iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje. “Beseda krof izvira iz besede krapf in v slovenščini pomeni krapec ali krap. Iz nekaterih zgodovinskih pričevanj pa vemo, da je bila prvotna oblika krofov podobna nekakšnemu kremplju ali kljuki. Tudi sama beseda krof etimološko izvira iz starovisokonemške besede krapho in pomeni kljuko ali krempelj,” je izvor imena predstavil etnolog.
Kdaj so nastali krofi z značilnim obročem oziroma po domače ‘krancljem’, poznavalci in strokovnjaki ne vedo točno, saj o tem ni dovolj razpoložljivih virov. Kljub temu pa je dejstvo, da je to slastno pecivo vpeto v razne legende.
“Ena od legend pravi, da so ocvrto testo na Dunaju spoznali v času turškega obleganja. Torej, da je to prišlo iz turško-azijske kuhinje, kjer ocvrto testo sega daleč v zgodovino. Druga legenda pa pravi, da je krofe izumila dunajska dvorna kuharica Cecilia Krapf, kar seveda tudi ne drži, saj o tem ni oprijemljivih podatkov,” je ob tem še opozoril Bogataj.
Krofi so se poleg Slovenije razširili tudi v druge dežele nekdanje habsburške monarhije. Prvotno so bili precej manjši od modernih krofov in jih je bilo mogoče pojesti z enim grižljajem. Čez čas pa so postajali vse večji in nasitnejši. Razvijala in spreminjala pa se ni zgolj njihova vizualna podoba, temveč tudi tekstura in okus.
Tako so krofi z nadevom v resnici mlajšega izvora, saj so se marmelade kot konzervirano sadje začele uveljavljati razmeroma pozno, na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Izvirni dunajski krofi so bili vedno nadevani z marelično ali brusnično marmelado, medtem ko je v Sloveniji prevladovala slivova. V zadnjih letih je tudi pri nas najbolj priljubljen marelični nadev.
Preberite še: Zakaj imajo ameriški krofi luknjo? Preverite ta odlični recept
Krof kot pivnik v želodcu
Spreminjala se je tudi priprava te sladice. Na Dunaju krofe še danes cvrejo v topljenem maslu, medtem ko se je pri nas v preteklosti uveljavilo cvrenje na svinjski masti. Zakaj?
“Krof, ki je bil pripravljen na svinjski masti, je bil nasičen z maščobo. In ob tem velja spomniti, da se v preteklosti v pustnem času ni zgolj veliko jedlo, temveč tudi ‘žlampalo’ vino in druge alkoholne pijače. Krof je v tem primeru služil kot neke vrste pivnik v želodcu in je malce popivnal zaužiti alkohol,” je še pojasnil Bogataj, ki je ob tem še spomnil, da se v novejših časih pri cvrenju tega peciva uporablja predvsem rastlinsko olje, z izjemo bučnega, ki ni primerno za cvrtje.
Za konec velja še dodati nasvet – ker so krofi nasitna slaščica, ki vsebuje precej sladkorja in maščob, je pri njihovem uživanju priporočljiva zmernost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje