So znanstveniki razrešili skrivnost dveh Luninih strani?

Lunin "obraz" je na nek način zasidran v človeški kolektivni spomin.

Nekdaj so ljudje mislili, da so temna območja, ki "obraz" sestavljajo, v resnici morja. Šele kasneje smo ugotovili, da gre za obsežne ravnine strjene lave, ki se je tam razlila pred milijardami let.

Prav tako so ljudje bili prepričani, da je druga stran naše nebesne spremljevalke, ki je z Zemlje sicer nikoli ne vidimo, podobna tej, ki jo.

Ko so 7. oktobra 1957 na Zemljo prišle prve fotografije oddaljene strani Lune, ki jo je posnela sovjetska sonda Luna 3, je bilo presenečenje precejšnje.

Že na teh, precej nejasnih fotografijah je bilo očitno, da se obe polobli precej razlikujeta. Pokazale so, da tam v nasprotju z vidno stranjo prevladujejo s kraterji posejana višavja, medtem ko je temnih vulkanskih ravnin precej manj.

Kasneje so tudi ugotovili, da je Lunina skorja na tej strani bistveno debelejša kot na nam vidni.

Zakaj je tako, je ostalo uganka več kot šest desetletij.

Znanstveniki so v preteklosti predlagali več razlag. Razlike bi lahko povzročil velikanski trk z drugim nebesnim telesom, neenakomerno ohlajanje mlade Lune ali vpliv Zemljine gravitacije. Toda nobena od teh hipotez doslej ni bila splošno sprejeta.

Prvi vzorci z oddaljene strani Lune

Pomemben korak k odgovoru je prineslo leto 2024. Kitajska vesoljska sonda Chang'e-6 je takrat kot prva v zgodovini na Zemljo prinesla vzorce kamnin z oddaljene strani Lune, o čemer smo poročali tudi mi.

Znanstveniki so tako prvič dobili možnost neposredne primerjave kamnin z obeh Luninih polobel.

Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Hedžijuja Huija z univerze v Nandžingu je analizirala kemično sestavo teh kamnin in jih primerjala z vzorci, ki so jih na vidni strani Lune zbrali ameriški astronavti programa Apollo in kitajska sonda Chang'e-5.

Rezultate raziskave so objavili v znanstveni reviji National Science Review.

Analiza razkrila zanimivo podrobnost

Čeprav se Lunini polobli močno razlikujeta po sestavi skorje, so kamnine, ki izvirajo iz njene globlje notranjosti oziroma plašča, po nekaterih pomembnih kemičnih značilnostih precej podobne.

To nakazuje, da razlike med poloblama niso nujno posledica povsem različne sestave njune notranjosti.

Odgovor bi se torej lahko skrival v načinu, kako se je Luna ohlajala.

Odločilno vlogo je morda imela Zemlja

Pred približno 4,5 milijarde let je bila mlada Luna vsaj v velikem delu prekrita z oceanom staljenih kamnin oziroma magme. Ko se je ta postopoma ohlajal, so se začeli oblikovati minerali, iz katerih sta nastajala plašč in skorja.

Odločilno vlogo je pri tem odigrala Zemlja, pravi nova razlaga.

Luna je že zelo zgodaj postala plimsko priklenjena na naš planet, kar pomeni, da se okoli svoje osi zavrti v približno enakem času, kot obkroži Zemljo. Zato je proti nam stalno obrnjena ista polobla.

V tistem obdobju sta bili Zemlja in Luna precej bližje druga drugi kot danes. Zemljina gravitacija je v Lunini notranjosti povzročala plimsko segrevanje, ki je bilo po predlaganem modelu izrazitejše na strani, obrnjeni proti Zemlji.

Nastala temperaturna razlika naj bi sprožila obsežno kroženje staljene kamnine.

Tokovi magme so proti oddaljeni strani prenašali tudi že nastali material skorje, bogat z magnezijem. Tam se ga je sčasoma nakopičilo več, zato je skorja postala debelejša.

Preostala magma, obogatena z nekaterimi elementi, med drugim kalijem, fosforjem in redkimi zemljami, pa se je bolj koncentrirala na strani, obrnjeni proti Zemlji.

Takšna razporeditev materiala bi lahko pomagala pojasniti tudi poznejše razlike v vulkanski dejavnosti.

Uganka še ni dokončno rešena

Raziskovalci tako predlagajo, da so razlike med Luninima poloblama nastale predvsem zaradi neenakomernega ohlajanja in pretakanja magme v njeni zgodnji zgodovini, ne pa zaradi izrazito različne prvotne kemične sestave plašča.

Toda to še ne pomeni, da je dolgoletna uganka dokončno rešena.

Predlagani model je skladen z novimi analizami kamnin, vendar bo treba njegovo veljavnost preveriti z dodatnimi raziskavami.

Tudi vzorci odprave Chang'e-6 namreč izvirajo le z omejenega območja oddaljene Lunine strani.

Kljub temu gre za pomemben napredek. Prvič lahko znanstveniki svoje razlage razlik med Luninima poloblama preverjajo tudi z neposredno primerjavo kamnin z obeh strani naše najbližje nebesne sosede.