Menu Item
Zdi se, da bodo leteči avtomobili del naše bližnje prihodnosti, vendar jih je bolje pustiti v domeni znanstvene fantastike, meni strokovnjak.
Tehnologija letečih avtomobilov nima ne tehničnega ne komercialnega smisla iz najmanj treh razlogov – ker ni varna, pojavljajo se težave pri vzletanju in pristajanju, povzročajo hrup.
Tako meni Miloš Mladenović, profesor na univerzi Aalto v Helsinkih, ki je o tem pisal za srbski časnik Danas, poroča N1 Beograd.
Tehnologija ni dovolj varna
Varnost tehnologije letečih avtomobilov ocenjujejo z vidika tveganja za trčenja v zraku in trčenja z ljudmi ali objekti na tleh, piše Mladenović. Kot pri vsakem drugem sodobnem vozilu, ki ima vgrajeno digitalno in z internetom povezano tehnologijo, obstajajo tudi pri letečih avtomobilih možnosti za tehnične okvare, pa tudi kibernetske napade.
Poleg tega je pri letečih avtomobilih velikega pomena razpored teže, ki je pri prevozu potnikov veliko bolj kompleksen problem, kot pri prevozu tovora.
Glede na to, da bi leteči avtomobili leteli na relativno nizkih višinah, je treba upoštevati tudi, da bi se pri tem moral izogibati mnogim stvarem: od zgradb, hribov, ptic, pa tudi drugim letečim predmetom, kot so letala, helikopterji pa tudi vse bolj pogosti droni.
Tu je tudi problem vetra, katerega smer in jakost se lahko v višinah hitro spreminjata, kar vodi do turbulenc. Te pa so lahko velik problem tudi pri vožnji letečega avtomobila v mestih z visokimi stolpnicami, kjer so lahko turbulence še posebej močne. Na vožnjo letečega avtomobila seveda močno vplivajo tudi vremenske razmere, pa tudi položaj sonca in sence. Zato je pomembno, da bi se vožnja odvijala le pod čim bolj idealnimi vremenskimi pogoji.
Promet z letečimi avtomobili bi moral tako imeti jasne in omejene koridorje, s katerimi bi se kar najbolj izogibali kritični infrastrukturi, kot so daljnovodi, vodna zajetja ali vodovarstvena območja, pa tudi pomembnim objektom, kot so recimo bolnišnice ali vojaški objekti.
Upoštevati pa je treba tudi to, da v primeru nesreče ne bi šlo samo za škodo v obliki žrtev med potniki in uničenim vozilom, pač pa tudi morebitne žrtve in škodo na tleh, kamor bi vozilo ali vozila padla.
Problem vzletanja in pristajanja
Vzletanje in pristajanje sta najbolj kritični fazi v dinamiki letenja, piše Mladenović. Za vzlet je potreben potisk, ki avtomobil dvigne.
Delovanje motorjev pa lahko sploh v naseljenih območjih predstavlja nevarnost za nezgode. Zato bi poleg koridorjev za promet z letečimi avtomobili morali zgraditi tudi vzletno-pristajalne površine. Te bi morale poleg osnovnih imeti še dodatne funkcije, kot so polnilnice, vzdrževanje in gasilsko službo, podobno kot jih imajo letališča. Upoštevati je treba tudi to, da bi takšne površine morale biti integrirane s cestnim prometom, predvsem v mestih, kjer pa je običajno problem najti več prostorov za vzletišča-pristajališča letečih avtomobilov.
Hrup
Kot poudarja Agencija za varnost zračnega prometa Evropske unije, imajo leteči avtomobili potencial, da lahko ustvarijo veliko onesnaženja s hrupom, še posebej takrat, ko so v bližini ljudi.
Da bi zagotovili letenje, se morajo rotorji (vrteči se deli motorja) vrteti s frekvenco nekaj tisoč obratov v minuti, kar lahko ustvarja hrup, močnejši od 100 decibelov, kar je veliko nad mejo, pri kateri hrup začne povzročati poškodbe sluha. Hrup letečih avtomobilov pa bi predstavljal tudi dolgoročni stres za prebivalce mest, kjer bi se takšen promet odvijal.
Iz vsega zgoraj naštetega je jasno, da tehnologija letečih avtomobilov ni tista, ki bi omogočila vsakodnevno mobilnost iz enega dela mesta v drugega ali med mesti v vsakem delu dneva ali leta.
To postane še bolj jasno, če si postavimo vprašanje: zakaj za prevoz pogosteje ne uporabljamo helikopterjev. Razlogi so popolnoma isti, kot bi se pojavili pri uvedbi letečih avtomobilov.
Zato, piše Mladenović, je leteče avtomobile treba pustiti v domeni znanstveno-fantastičnih filmov, ne pa realnih sistemov prihodnje mobilnosti v k trajnosti usmerjenih mestih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje