Na evropskih prestolih bodo kmalu sedeli le še kralji, saj se naslednji teden s čela danske krone umika še edina preostala kraljica, danska kraljica Margareta II. Napoved njenega sestopa je bila veliko presenečenje, zato tudi ugibanj, zakaj se umika v resnici, ne manjka. A dejstvo je, da je danska kraljica in tudi danska krona sicer med ljudmi priljubljena. Kar seveda ni naključje. Kako jim to uspeva?
Veliko presenečenje je bila nedavna napoved danske kraljice Margarete II., da se bo 14. januarja letos umaknila s čela danske krone.
Kljub temu, da je danska kraljica šele druga monarhinja v zgodovini danske kraljevine, linija tamkajšnjih kraljev in kraljic sega skoraj 1.100 let v preteklost. A medtem, ko so se druge monarhije že večkrat soočile s kritiko ljudi, da monarhij v sodobnem svetu ne potrebujejo več, pa teh ocen na Danskem v času Margarete II. ni bilo slišati.
V čem je torej skrivnost danske krone?
Margareta II. Danska je na prestol stopila leta 1972, ob smrti svojega očeta kralja Frederika IX. (1899-1972), danes velja za najdlje vladajočo še živečo monarhinjo. Zgornja fotografija je bila posneta ob njenem 18. rojstnem dnevu leta 1985.
Nič nenavadnega ni, da na ulici ješ sendvič in srečaš princa
Do odgovora o skrivnosti uspeha danske kraljeve družine se lahko dokopljemo s pregledom zgodovine, običajev in navad, ki pokažejo, da se je monarhija skozi čas uspešno prilagajala spremembam. K priljubljenosti pa je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da so se zmeraj trudili biti blizu ljudem.
Kot kažejo več kot 400 let stari danski zapisi, je z avdiencami na Danskem že okoli leta 1690 začel Kristjan V. Danski. Monarh se je bil vedno pripravljen srečati s katerimkoli od podložnikov medtem ko so mu pripravljali konja za odhod na lov.
Kot piše na spletni strani danske kraljeve družine, je dostop do kralja urejal konjušnik, ki je z dodatnim delom precej zaslužil. Formalni sistem srečanj med kraljem in njegovimi podložniki pa je leta 1725 vzpostavil Frederik IV.
Ta tradicija se ohranja še danes, kraljica Margareta II. se z državljani sreča do dvakrat mesečno. Ko bo naslednjo nedeljo prestol zasedel njen sin, princ Frederik, bo s to tradicijo po vseh pričakovanjih nadaljeval, saj velja za še bolj dostopnega od svoje mame.
“Nič nenavadnega ni, da stojiš na pločniku in ješ sendvič, ko mimo pride Frederik in te pozdravi,” je za Guardian dejal eden izmed hotelirjev na Danskem. S sinovi so ga Danci srečali tudi na sejmih z lego kockami, na nogometnih tekmah in koncertih. Povsem običajno je tudi, da kraljeva družina (oziroma tajniki članov kraljeve družine) odpišejo na prejeta pisma.
Oče Margarete II. je bil ‘potetovirani kralj’, preprostost je podedovala
Kraljica Margareta II. je zmerja veljala tudi za skromno. To naj bi “podedovala” od svojega očeta, kralja Friderika IX., je ob njegovi smrti leta 1972 poročal The New York Times.
“Kljub temu da je kralj Frederik vidno užival v svoji vlogi, je veljal za vzor ljudskega kralja, sam je odgovarjal na klice, spreten je bil tudi s sesalnikom,” so zapisali. Imel je tudi nekoliko nenavadne hobije, saj se je Frederik IX. Danski udeleževal tekmovanj v bodibildingu, po telesu je imel tetovaže.
Ko so v javnost prišle njegove fotografije, na katerih ponosno razkazuje svojer tetovirano telo, je bila danska javnost navdušena, začeli so ga klicati Popaj.
Margareto in njeni dve sestri je kljub temu, da sta iz kraljeve družine, poslal v javne šole, prebivalci Köbenhavna so ga lahko pogosto opazili, kako je s kolesom pohajkoval po mestu in se zadrževal v pubih. Tradicijo kolesarjenja nadaljujeta tudi princ Frederik in njegova žena princesa Mary, ki bo zdaj nova danska kraljica.
Kraljici Margareta II. Danska in Elizabeta II. sta se kot edini monarhinji na evropskih prestolih zelo dobro razumeli. Imeli sta podoben smisel za humor in slog, bili pa sta tudi sorostveno povezani, in sicer prek kraljice Viktorije. Se je pa njun odnos nekoliko razlikoval pri pregrehah. Medtem, ko so Elizabeti II. bolj dišali koktejli, je Margareta II. znana po svojem strastnem kajenju.
Prijel se jo je celo vzdevek pepelna kraljica, saj je pred leti kadila med obiskom doma za bolnike s pljučnimi boleznimi in astmo. Po zahtevni operaciji na hrbtenici lani je kajenje vendarle opustila. Kot so pretekli teden dejali Danci, jih je novica o sestopu s prestola pretresla tako močno kot monarhino odvajanje od cigaret, je zapisal Guardian.
Najverjetneje je ravno preprostost tista, zaradi česar je danska kraljeva družina tako priljubljena. Po zadnji anketi, ki so jo v državi izvedli po silvestrski napovedi kraljice, da se umika s položaja, je kar 84 odstotkov prebivalcev naklonjenih novemu kralju, 85 odstotkov Dancev pa ima pozitivno mnenje o njegovi ženi, princesi Mary, ki je sicer Avstralka.
S princem Frederikom sta se spoznala v pubu v Sydneyju leta 2000, princesa Mary pa takrat ni vedela, da govori z bodočim danskim kraljem. Ker ni kraljeve krvi, jo mnogi primerjajo z britansko vojvodinjo Cambriško in princeso Catherine.
V zadnjih letih tudi domnevno varanje in odvzem nazivov
Kljub izredni priljubljenosti pa se je danska krona v času vladanja kraljice Margarete II. znašla tudi v nekaj krizah. Najbolj burno je bilo lansko leto, ko so paparaci njenega sina, princa Frederika ujeli v družbi mehiške resničnostne zvezdnice Genoveve Casanove.
Z igralko sta med obiskom Madrida najprej obiskala muzej, nato pa se skupaj odpravila v hotel. Prestolonaslednik je stavbo zapustil šele naslednji dan. Casanova in kraljeva družina javne obtožbe o varanju vselej zavračata.
Ob napovedi sestopa Margarete II. so se v javnosti spet pojavila tudi ugibanja, ali skuša kraljica z umikom s prestola zakrpati tudi domnevno razpadajoči zakon svojega sina in njegove žene.
Uradno Margareta II. sicer sestopa zaradi starosti in zdravstvenih težav.
Leto pred domnevno afero prestolonaslednika z Mehičanko pa je prah dvignila tudi odločitev monarhinje, da bo članov kraljeve družine manj. To je pomenilo, da so štirje vnuki kraljice, potomci njenega drugega sina princa Joachima ostali brez kraljevih nazivov in so se morali zadovoljiti “zgolj” z grofovskimi.
Kljub temu da je kraljica to odločitev utemeljila, se je znašla pod plazom kritik, tudi svojega sina princa Joachima. Po burnem odzivu družine se je sicer opravičila, a svoje odločitve ni spremenila.
Nekaj pozornosti je leta 2017 dvignil kraljičin mož, ki ni bil zadovoljen s svojo (premajhno) vlogo in (prenizkim) nazivom princa spremljevalca. Leto pred svojo smrtjo je celo javno zatrjeval, da ne želi biti pokopan na istem mestu kot Margareta II. Po smrti leta 2018 so del njegovega pepela pokopali na družinskem posestvu, del pa po njegovih željah raztresli v dansko morje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!