Več domačih glasbenikov evrovizijsko vstopnico išče na tujih izborih. Miša Molk ostro: Ni greh, je pa pomenljivo

Evrovizijsko dogajanje na stari celini je v teh dneh v polnem zamahu. V številnih državah, ki bodo tudi letos sodelovale na tem največjem evropskem pevskem festivalu, potekajo nacionalni izbori, na katerih izbirajo svoje predstavnike za Dunaj. Tam bo med 12. in 16. majem potekal jubilejni, že 70. izbor za Pesem Evrovizije.

V Sloveniji bi v tem času običajno prav tako izbirali svojega predstavnika, a ga letos ne bomo. Po decembrski generalni skupščini članic Evropske radiodifuzne zveze (EBU), na kateri je dokončno postalo jasno, da bo Izrael tudi letos lahko sodeloval na tekmovanju, se je Slovenija odločila za bojkot iz etičnih razlogov.

"Moramo slediti svojim načelom in mislim, da je to pravilna pot. Včasih moramo biti na pravi strani zgodovine, in to je trenutek, ko smo na pravi strani zgodovine," je odločitev utemeljila predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Natalija Gorščak.

Evrovizijo bojkotira več držav

Slovenija je bila namreč ena od pobudnic razprave o spornosti izraelskega sodelovanja na tem tekmovanju. Kljub številnim pozivom njenih članic, evropskih poslancev, umetnikov, nekdanjih evrovizijskih tekmovalcev in javnosti se EBU po začetku vojne v Gazi leta 2023 ni odločila za izključitev Izraela, čeprav je takšno usodo po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 doživela Rusija. EBU, ki se sooča z očitki o dvojnih merilih, se je kot organizatorka tekmovanja ob pritisku vztrajno branila s pojasnilom, da je Evrovizija nepolitičen glasbeni dogodek.

Direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat je po generalni skupščini poudarila, da bi lahko EBU pokazal ničelno in etično držo, ter izrazila obžalovanje, da zveza, katere članica je tudi RTVS, tega ni bila sposobna. Po njenih besedah je RTVS že več kot leto dni opozarjala, da ne more stati na istem odru s predstavnico države, ki je povzročila genocid Palestincev v Gazi. Poleg Slovenije, ki glasbenega dogodka tudi ne bo prenašala, so svoj nastop odpovedale še Islandija, Irska, Španija in Nizozemska, letos pa se bo predstavilo najmanj držav po letu 2004, in sicer 35.

Kar trije domači izvajalci bi nastopili za San Marino

Čeprav Slovenija uradno na letošnji Evroviziji ne bo nastopila, pa kljub temu evrovizijski oder ne bo povsem brez slovenskega pečata. Luksemburg bo namreč zastopala pevka slovenskih korenin Eva Marija Kavaš Puc, ki se predstavlja pod umetniškim imenom Eva Marija. 20-letnica, ki je začela nastopati pri 14 letih, se je v Luksemburgu rodila očetu Ljubljančanu in mami Prekmurki. Svojo srečo bo na hrvaški Dori preizkusila tudi Nives Cilenšek oziroma Zevin, ki je po rodu Hrvatica, a je odraščala v Ljubljani.

Za nekatere domače izvajalce je evrovizijsko glasbeno upanje postal San Marino. Ena najmanjših držav na svetu je namreč za letošnjo Pesem Evrovizije v okviru nacionalnega izbora Dreaming San Marino Song Contest 2026 na široko odprla vrata glasbenikom z vseh koncev sveta ter jim ponudila priložnost za uresničitev evrovizijskih sanj.

Med njimi je tudi mladi pevec Aleksej Ivačič Kolar – PolarAce, ki smo ga s skladbo Kind spoznali že na lanskoletnem izboru Ema. Na evrovizijsko priložnost pod okriljem San Marina stavita tudi zakonca Marjetka in Aleš Vovk oziroma duo Maraaya, ki je Slovenijo na Evroviziji leta 2015 zastopal na Dunaju s pesmijo Here For You, ter priljubljeni pevec Luka Basi.

Duo Maraaya in Basi svojo evrovizijsko pot v San Marinu delijo prek profilov na družbenih omrežjih, kjer oboževalcem ponujajo vpogled v zakulisje priprav. Čeprav jih številni na tej poti podpirajo, se hkrati pojavljajo tudi kritične ocene, da nastopanje pod barvami druge države, v času, ko Slovenija tekmovanje bojkotira, ni le preprosto glasbeno udejstvovanje.

"Če se je Slovenija zaradi etičnih razlogov umaknila, potem nastopanje na istem odru ni ‘samo glasba’. Gre za zavestno odločitev. In ta odločitev nekaj pove. Povsem legitimno je vprašanje, ali gre zgolj za osebno kariero ali pa za pripravljenost zamižati glede spornih praks, samo da se pride do velikega odra," je na družbenih omrežjih zapisal eden od uporabnikov.

Kaj pravijo glasbeniki?

Duo Maraaya je v odzivu za N1 zavrnil kritike, ki so se pojavili na družbenih omrežjih. Kot sta dejala, gre za popolnoma pavšalno in nerelevantno razmišljanje, daleč stran od njunega pogleda.

"Dejstvo je, da gre izključno za glasbo in umetniški izraz, ki ga predstavljava na mednarodnem odru. Še več, kar se najine pesmi tiče, je pravzaprav t. i. wake up call (streznitev, op. p.) in govori prav o problematiki, s katero živimo, a obstaja že tisočletja. Kvečjemu prebuja zavest o tej temi. Verjameva, da je govoriti o neki stvari kot umetnik bolj koristno za družbo, kot biti tiho. Pesem govori o človeških občutkih v svetu, kjer se o velikih stvareh pogosto odloča daleč stran od tistih, ki jih najbolj občutijo," sta pojasnila.

Nesodelovanje Slovenije na letošnji Evroviziji razumeta kot odločitev RTVS, ki kot članica EBU samostojno odloča o svojem sodelovanju, prioritetah in razporejanju sredstev. "Takšno odločitev spoštujeva in razumeva tudi v kontekstu širših okoliščin. Ob tem pa se nam zdi pomembno poudariti, da je glasba, tako kot šport, v svojem bistvu prostor povezovanja," sta dodala.

Poudarila sta, da San Marino že vrsto let deluje kot odprta in mednarodna platforma, ki omogoča sodelovanje zelo različnih glasbenih izrazov. "Vsaka nacionalna televizija ima seveda svojo vizijo, okus in usmeritev, kar je povsem legitimno. Morda je samo tekmovanje v San Marinu nekoliko bolj odprto za žanrsko raznolikost in za glasbo, ki jo ustvarjamo tako midva kot Luka Basi. Naša odločitev je izključno ustvarjalna in glasbena. To je prostor, kjer lahko z glasbo skozi pesem širiš sporočilo," je za N1 še ocenil duo Maraaya.

"Kaj pa olimpijske igre?"

Pevec Basi je v odzivu za N1 iskreno priznal, da ni vedel, da je politika na Evroviziji tako vpletena. "Vseeno so zato marsikomu zaprli možnost. Želel bi si, da tako kot športna tekmovanja tudi Evrovizija ostane brez vpletanja. Kot bivši športnik, ki je treniral odbojko 20 let, si ne predstavljam, da ne bi na primer mogel na olimpijske igre. Spoštujem pa odločitev RTVS. Kot sem razumel, gre za več dejavnikov, ne zgolj enega," je dejal.

Basi se je, kot je pojasnil, z idejo o sodelovanju na nacionalnem izboru v San Marinu poigraval še pred napovedjo slovenskega umika. K temu ga je vodila predvsem večja odprtost do glasbenega stila, ki ga izvaja v primerjavi s slovenskim izborom.

Očitke in namigovanja, ki so se pojavila na družbenih omrežjih, je odklonil. "S takšnim razmišljanjem se nikakor ne morem strinjati. Predstavljam glasbo, kulturo, popularno umetnost, ki je del vsakdana posameznika. Verjetno tudi športnikom ne moremo reči, da 'nekaj sporočajo' z zavestno odločitvijo, ko nastopajo na olimpijskih igrah z istimi državami, ki so 'kočljive' na Evroviziji in zgolj predstavljajo sebe v najboljši luči."

"Na svetu mnogo več dobrih ljudi kot slabih"

Glasbenik PolarAce pa je za N1 pojasnil, da se je za prijavo na nacionalni izbor v San Marinu odločil, ker v tem vidi eno najboljših priložnosti, da se prebije na mednarodni trg in uveljavi kot glasbenik.

"Menim, da bi morali imeti na Evroviziji pravico do sodelovanja vsi, saj glasbeniki niso neposredno povezani z vojnimi okoliščinami. To, da si Rus, še ne pomeni, da podpiraš vojno v Ukrajini, prav tako pa to, da si Izraelec, ne pomeni, da podpiraš genocid. Menim, da bi morale imeti vse države možnost tekmovati in izraziti svoje mnenje," je dejal.

In dodal: "Verjamem, da se prijaznost vedno obrestuje in da je na svetu mnogo več dobrih ljudi kot slabih. In skupaj smo se sposobni povezati v celoto. To je misel, ki sem jo želel razširiti že lani na Emi, s pesmijo Kind. Verjamem, da nam bo uspelo."

Miša Molk: Takšna drža ni nevtralna

Dejstvo sicer je, da nekoč izjemno priljubljen dogodek, ki je v treh majskih večerih skozi glasbo, ples in smeh povezoval staro celino ter slavil skupne vrednote miru, raznolikosti in kulturnega povezovanja, danes ob vseh napetosti, ki spremljajo evrovizijsko karavano, vse bolj razdvaja Evropo. Po ocenah nekaterih se je tekmovanje znašlo v eni najresnejših kriz doslej.

Kot je za N1 pojasnila Miša Molk, ki je bila v preteklosti članica strokovne komisije pri EBU za izvedbo tekmovanja, Evrovizija pri svojih odločitvah po njeni oceni vse pogosteje posega po nedoslednih, včasih celo protislovnih razlagah.

"Na deklarativni ravni govori o enotnosti Evrope in skupnih vrednotah, v praksi pa se zdi, da ima prednost predvsem ekonomska logika. Tekmovanje tako vse manj deluje kot prostor povezovanja in vse bolj kot industrija, ki vrednote uporablja selektivno. Ideja skupnosti evropskih radiodifuzij tako deluje kot fasada, za katero se skriva dobro utečen zabavni stroj," je poudarila Molk.

V tem kontekstu udejstvovanje slovenskih glasbenikov na odrih tujih držav ne deluje kot izjema, temveč kot simptom, je ocenila.

"Razgalja dejstvo, da zasledujejo predvsem ali celo izključno lastne interese in sledijo svojim sanjam o uspešni karieri. To samo po sebi ni greh, je pa pomenljivo. Kaže na izrazit oportunizem, ki se hrani z idejo, da posameznik v velikih političnih in etičnih vprašanjih nima resničnega vpliva. Kot da je edina razumna strategija vpisati se zunaj sveta, mimo konteksta, mimo konflikta. Takšna drža ni nevtralna. Vzbuja nevaren občutek nemoči, v katerem se globalni interes potisne povsem v ozadje. Svet postane kulisa. Prav v tem se najjasneje izrisuje duh sodobnega individualizma z razpršeno odgovornostjo in abstraktno solidarnostjo," je poudarila nekdanja urednica in dolgoletna voditeljica na TV Slovenija.

So nastopajoči 'talci' odločitev EBU?

Evrovizija in ravnanja, ki jih dopušča, tako Molk, tega ne ustvarjajo, ampak le potrjujejo. "Razumem, da je nastop na evrovizijskem odru zelo privlačen za številne glasbenike, se pa vseeno zaskrbljeno sprašujem, ali smo se kot družba že povsem sprijaznili s tem, da sanje posameznika brez težav preglasijo svet, v katerem nastajajo. Izvajalci se tako simbolno izpišejo iz sveta, a hkrati mirno izkoriščajo njegove mehanizme."

Ob tem sicer velja dodati, da niso osamljena mnenja, da so glasbeniki na omenjenem tekmovanju v zadnjih letih postali talci odločitev EBU. Evrovizija leta 2024 je tako denimo slovela po številnih incidentih, v katere so bili vpeti nekateri sodelujoči predstavniki držav.

"Težko bi rekla, da so talci, so pa tisti, ki nastopijo na Evroviziji, seveda vpeti v pravila EBU. Nič preveč reči, čim manj se pritoževati in 'dostojno' nastopiti. Sicer je pa veliko uspešnih glasbenikov, ki jih ta oder ne zanima. Kar se glasovanja tiče, bo vedno obstajal sum o morebitni krivičnosti in netransparentnosti. Koliko je ta dvom utemeljen, je težko reči. Če se ozrem nazaj, na nekatere zmage, bi lahko ta sum celo ovrgla," je za N1 še pojasnila Molk.

Čeprav Evrovizija v zadnjih letih pogosteje kot po glasbi, ki bi se vpisala v evrovizijske klasike, in nastopih, ki bi se zasidrali v kolektivni spomin, odmeva po kontroverznosti in polemikah, to ne spremeni temeljnega dejstva – za številne izvajalce evrovizijski oder še vedno ostaja dragocena odskočna deska v širni svet glasbe, priložnost za preboj onkraj nacionalnih meja in za vstop v mednarodni glasbeni prostor.