Začela se je zgodovinska japonska vesoljska misija

Japonska je proti Marsu izstrelila sondo, ki naj bi prva v zgodovini na Zemljo prinesla vzorce z ene od lun, ki krožita okoli rdečega planeta.
Oglaševanje
Iz japonskega vesoljskega centra Tanegašima je sinoči po našem času proti Marsu poletela raketa H3, s čimer se je uradno začela prelomna misija MMX japonske vesoljske agencije JAXA.
Misija bo v Marsovo orbito prispela predvidoma avgusta prihodnje leto in v sistemu rdečega planeta preživela tri leta.
Večina misije je namenjena raziskovanju obeh lun, ki spremljata planet, ki nosi ime rimskega boga vojne.
Luni Fobos (grško: strah) in Deimos (grško: groza) bo MMX sprva raziskovala iz Marsove orbite.
Po kartiranju površja in izbiri primernih mest za pristanek na Fobosu bo tam pristala dvakrat. Med pristankoma bo zbrala vzorce in jih shranila v povratno kapsulo vesoljskega plovila.
Konec leta 2028 ali v začetku leta 2029 pa bo na Fobos poslala tudi raziskovalni rover Idefix.
V zadnjih mesecih bivanja v Marsovem sistemu bo MMX večkrat poletela mimo Deimosa, nato pa se bo novembra 2030 odpravila proti Zemlji, kamor bo prinesla zbrane vzorce s Fobosa.
Če bo vse potekalo po načrtih, bo kapsula z vzorci leta 2031 pristala v Avstraliji.

Znanstveniki upajo, da jim bo misija MMX pomagala odgovoriti na več desetletij staro vprašanje o izvoru Marsovih lun.
Obstajata namreč dve konkurenčni teoriji, ki ju podpirajo različni, deloma nasprotujoči si dokazi.
Po eni izmed njih sta luni nastali podobno kot naša Luna. Ob trčenju Marsa z drugim vesoljskim telesom naj bi se od planeta odtrgali veliki kosi snovi, ki so se sčasoma združili in oblikovali naravna satelita, ki danes krožita okoli planeta.
To teorijo podpirata skoraj krožni tirnici obeh lun, ki potekata blizu Marsove ekvatorialne ravnine.

Druga teorija temelji na obliki Fobosa in Deimosa. Obe luni sta podolgovati, nepravilni in grčasti in nekoliko spominjata na krompir.
Če bi nastali ob trku Marsa z drugim telesom, bi njuna oblika morala biti veliko bolj kroglasta.
Zato njuni obliki, skupaj z njuno kemično sestavo, kolikor so jo znanstveniki doslej uspeli določiti s teleskopsko spektroskopijo, podpirata drugo možnost: Fobos in Deimos sta prvotno bila asteroida iz zgodnjega obdobja osončja, ki ju je Mars pozneje ujel s svojo gravitacijo.
Znanstveniki upajo, da bodo kemična raziskava vzorcev in drugi podatki, ki jih bo z Marsa in njunih lun poslala misija MMX, pomagali razrešiti dilemo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje