Zaradi umora državljana BiH 46-letnemu Vozliču skoraj 21 let zapora

Kot je ob izreku sodbe povedal predsednik sodnega senata, je bil 46-letni Uroš Vozlič za kaznivo dejanje umora obsojen na 20 let zapora, za poskus izsiljevanja savinjskega podjetnika pa na enoletno zaporno kazen. Enotna izrečena kazen je 20 let in 10 mesecev zapora. Tožilka je sicer zahtevala 23 let in 10 mesecev zapora, Vozličev zagovornik pa je pričakoval oprostilno sodbo.

Kot olajševalne okoliščine je senat upošteval obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost in družinske razmere, kot obteževalne pa hladnokrvnost in premišljenost dejanja ter ravnanje po umoru. Sodba še ni pravnomočna, stranke imajo pravico do pritožbe v 30 dneh po prejetju pisnega odpravka.

Senat je presodil, da je Vozlič kriv umora, ki ga je septembra 2023 v Trnavi izvedel skupaj z ločeno obravnavanim domnevnim sostorilcem Igorjem Stanimirovićem.

Po ugotovitvah sodišča sta se predhodno dogovorila za odvzem življenja državljanu BiH, nato pa usklajeno delovala. Vozlič je priskrbel pištolo in strelivo ter posredoval podatke o oškodovančevem bivališču. Oborožena in z zakritimi obrazi sta v večstanovanjski stavbi onemogočila nadzorne kamere, vlomila v zaklenjeno sobo, kjer je spala žrtev, in jo šestkrat ustrelila. Zaradi strelne poškodbe srca je napadeni umrl na kraju.

Sodišče je sledilo pravni kvalifikaciji tožilstva, da gre za umor iz drugih nizkotnih nagibov. Kot ključno je izpostavilo maščevalnost in preračunljivost obtoženega, saj je Vozlič po oceni senata dejanje storil zaradi osebnih zamer in z namenom, da bi oškodovancu preprečil razkrivanje zanj obremenilnih informacij. Te okoliščine po presoji sodišča presegajo znake uboja in utemeljujejo strožjo pravno opredelitev.

Kaj je prepričalo senat

Krivdo je senat utemeljil na sklenjenem krogu posrednih in neposrednih dokazov. Med njimi so biološke sledi obtoženega na tulcih in na kraju dejanja umora, ujemajoče se strelivo, najdeno v njegovem vozilu in pisarni, ter analiza posnetkov nadzornih kamer, ki je po ugotovitvah izvedenca kazala na ujemanje ene od oseb na posnetku z Vozličem.

Dodatno so senat prepričale obtoženčeve grožnje savinjskemu podjetniku na dan umora, odnos med Vozličem in oškodovancem v času pred kaznivim dejanjem ter psihološka ocena, da se obtoženec na zavrnitve odziva z izrazito jezo.

Poleg tega je Vozlič po ugotovitvah senata v letu 2023 z grožnjami od podjetnika na območju Vranskega poskušal izsiliti 500.000 evrov. Grožnje so se stopnjevale prav na dan umora državljana BiH, 5. septembra 2023, ko je Vozlič v podjetniku namigoval, da se je že zgodilo hudo kaznivo dejanje, in mu dal vedeti, da je lahko naslednji. Oškodovanec je grožnje prijavil policiji in denarja Vozliču ni izročil. Sodišče je zato presodilo, da je Vozlič z dejanji začel izvrševati kaznivo dejanje izsiljevanja, a ga proti svoji volji ni dokončal.

Obramba in tožilstvo napovedala pritožbo

Vozličev zagovornik je za STA napovedal pritožbo na sodbo, ki jo je ocenil kot katastrofalno, prav tako naj bi se pritožila tudi tožilka. Kot je povedala za STA, je sodni senat v celoti sledil obtožbi državnega tožilstva in Vozliča spoznal za krivega umora ter poskusa izsiljevanja. Ob tem je poudarila, da je zadovoljna z obrazložitvijo senata glede obstoja vseh zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj.

Kot je dejala, je bila argumentacija senata prepričljiva že v ustni obrazložitvi sodbe. Sodišče je po njenem mnenju jasno utemeljilo, zakaj je Vozlič odgovoren tako za umor kot za poskus izsiljevanja ter zakaj so bili dokazi dovolj trdni za obsodilno sodbo.

Je pa sodišče obtoženemu izreklo nekoliko nižjo kazen, kot jo je predlagalo državno tožilstvo. Zato bo tožilstvo po proučitvi pisne obrazložitve sodbe po vsej verjetnosti vložilo pritožbo glede kazenske sankcije, je napovedala tožilka.