Menu ItemMinistrstvo za finance daje v javno razpravo paket sprememb davčne zakonodaje. Glavna sprememba: splošna dohodninska olajšava, ki trenutno znaša 4.500 evrov, bi se morala prihodnje leto po veljavni zakonodaji, ki jo je marca sprejela Janševa vlada, dvigniti na 5.500 evrov. Zdaj se bo dvignila na 5.000 evrov. Obenem ministrstvo predlaga zvišanje cenzusa za dodatno olajšavo, ki jo po besedah ministra Klemna Boštjančiča koristijo predvsem ranljivi. Ministrstvo znova dviguje tudi davek na dohodke od oddajanja premoženja v najem, in sicer s 15 na 25 odstotkov.
Ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča hiti, da bi lahko še letos sprejelo spremembe davčne zakonodaje in s tem delno razveljavilo po njihovem škodljivo mini davčno reformo vlade Janeza Janše ter uveljavilo nekatere druge – po njihovi oceni nujne – zakonske popravke. Danes v javno razpravo, ki bo trajala do 19. avgusta, pošiljajo spremembe štirih zakonov: zakona o dohodnini, zakona o trošarinah, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi.
Boštjančič je dejal, da so spremembe koalicijsko usklajene. Gre pa v tem paketu za po njihovem nujno potrebne popravke zakonodaje, medtem ko obenem že pripravljajo bolj celovito davčno reformo, ki jo želijo v javno razpravo poslati v začtku prihodnjega leta. Ni izključeno, da bi v okviru te reforme ponovno naslovili tudi katerega od zakonov, ki ga želijo spremeniti zdaj, je dejal minister. Pred tem obljublja široko javno razpravo.
Prepolovljen dvig splošne olajšave
Primarna sprememba danes objavljene četverice novel zakonov se nanaša na dohodninsko olajšavo. Spomnimo, da je marca Janševa vlada uzakonila dvig splošne olajšave za letošnje leto 4.500 evrov, nato pa vsako leto do 2025 za še dodatnih 1.000 evrov (do leta 2025 postopno zvišala na 7.500 evrov). A aktualna vlada pravi, da ta ukrep močno zmanjšuje javnofinančne prihodke, zato ministrstvo predlaga, da bi olajšavo v prihodnjem letu dvignili na 5.000 evrov, nato pa se ne bi več zviševala.
Golobova ekipa je sicer v kampanji in tudi po nastopu mandata javno napovedovala, da bo olajšavo pustila na 4.500 evrov. Po besedah ministra Boštjančiča pa so se zaradi inflacije in vsesplošne draginje odločili, da jo vseeno prihodnje leto nekoliko dvignejo (na 5.000 evrov).
Učinek? Proračunski prihodki se bodo zaradi dviga olajšave s prihodnjim letom na 5 tisoč evrov zmanjšali za 90 milijonov evrov, a bo to za 90 milijonov evrov manj izpada, kot če bi obveljala trenutna zakonodaja.
Višje neto plače za ranljive
Ministrstvo zvišuje tudi cenzus (mejo upravičenosti) za dodatno splošno olajšavo s 13.716 na 15 tisoč evrov. To olajšavo po besedah ministra koristijo predvsem ranljivi, ki naj bi tako vseeno plačali manj davka kot po Janševi reformi. “Njihovi neto dohodki bodo višji kot bi bili po trenutno veljavni zakonodaji,” pravi Boštjančič.
V okviru novele predlaga tudi olajšavo za mlade, ki so v delovnem razmerju: tistim do 26. leta se osnova zniža za 1.000 evrov, tistim od 26. do 29. leta za 500 evrov.
Oba ukrepa prinašata dodaten proračunski izpad – dvig cenzusa 39 milijonov evrov, olajšava za mlade 11 milijonov evrov -, ki pa ga bodo na ministrstvu, kot načrtujejo, nadomestili z višjim davkom na oddajanje stanovanj in zvišanjem davčne stopnje v petem dohodninskem razredu (več o teh v nadaljevanju).
Kaj spremembe olajšav pomenijo za naše plače?
Navajamo nekaj primerov izračunov, ki so nam jih poslali z ministrstva. Prva številka pove, za koliko se bo posamezniku prihodnje leto dvignila plača glede na letošnjo zaradi dviga olajšave s 4.500 na 5.00 evrov. Druga pa, kakšna bo razlika v primerjavi s tem, če bi ureditev ostala enaka kot predvideva trenutni zakon (torej, ker se olajšava ne dvigne na 5.500, ampak na 5.000 evrov).
Zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto letna plača zvišala za 316 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa zvišala za 157 evrov letno.
Zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača zvišala za 130 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 130 evrov letno.
Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov letno.
Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač se bo neto plača znižala za 1.340 evrov letno glede na sistem veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 1.790 evrov letno (upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov, o kateri pišemo v nadaljevanju).
Ponoven dvig obdavčitve najbolje plačanih
Obdavčitev v najvišjem, petem dohodninskem razredu, ki jo je Janševa vlada letos zmanjšala s 50 na 45 odstotkov, bi ministrstvo znova dvignilo na 50 odstotkov. S tem nameravajo prihodnje leto pobrati 11 milijonov evrov več davka.
Pri izplačilih poslovne uspešnosti, kjer zdaj ugodnejša davčna obravnava velja za izplačila v višini do 100 odstotkov povprečne plače konkretnega zaposlenega, bo neobdavčeno delo do višine povprečne plače v državi. To naj bi prineslo 20 milijonov evrov dodatnih davčnih prilivov.
Pri normiranih espejih, ki so načeloma dovoljeni do 50 tisoč evrov davčne osnove, lahko pa tudi do 100 tisoč evrov, če so zavezanec oziroma njegovi zaposleni v zavarovanje vključeni neprekinjeno najmanj pet mesecev, se zdaj ta minimalna doba zavarovanja podaljšuje na devet mesecev.
Boštjančič: Vesel sem, da koalicijske partnerice skrbi uravnotežen proračun
“Ne glede na splošno prepričanje sem kot minister za finance zaenkrat zadovoljen s sodelovanjem vseh koalicijskih partnerjev, tudi tistih, ki so v javnosti pogosto prikazani, da jih ne skrbi primanjkljaj,” je minister za finance Boštjančič danes odgovoril na vprašanje, kako na davčne spremembe gledajo koalicijske partnerice, predvsem Levica, o čemer je v nedavnem intervjuju za N1, ki si ga lahko preberete tukaj, govoril tudi Luka Mesec. Je pa dejal, da “so določene razlike glede tega, kako priti do uravnoteženega proračuna”.
Zagotovil je, da je danes objavljen predlog popravkov davčne zakonodaje koalicijsko usklajen.
Zvišanje davka za najemodajalce
Poleg tega ministrstvo predlaga tudi ponoven dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem. Davčna stopnja se je, spomnimo, z Janševo reformo (ta učinkuje od začetka letošnjega leta) spustila s 27,5 na 15 odstotkov. Zdaj pa bi jo ministrstvo znova dvignilo na 25 odstotkov. Poenostavljen izračun: nekdo, ki oddaja stanovanje v najem za 1.000 evrov mesečno, kar pomeni, da na letni ravni prejme 12 tisoč evrov od najemnin, po trenutni zakonodaji plača 1.620 evrov davka, po predlagani bi ga 2.700 evrov (10 odstotkov davčne osnove so normirani stroški).
Na vprašanje, ali so se za zvišanje davčne stopnje odločili, ker znižanje davčne stopnje ni prineslo učinka v smislu povečanja zavezancev, ki legalno oddajajo premoženje (eden od problemov slovenskega nepremičninskega trga je namreč oddajanje na črno), je vir iz finančnega ministrstva dejal, da tega niso presojali. Nenazadnje je pol leta verjetno premalo časa, da bi se taki učinki v celoti sploh pokazali. Cilj dviga davčne stopnje je povečati davčni izplen, ta naj bi se prihodnje leto na ta račun povečal za 24 milijonov evrov.
Tu povejmo, da bi se ponoven dvig davka verjetno vsaj delno prelil tudi v višje najemnine, ki so se v zadnjem letu po podatkih Sursa že zvišale za 24 odstotkov.
Nižje trošarine za kmete
Spremembe zakona o trošarinah je ministrstvo pripravilo z namenom, da omili posledice draginje za kmete. Ministrstvo ukrep vračila trošarine, ki že dolgo velja za kmete, po novem letu nadomešča z možnostjo nakupa davčno označenega goriva za kmete.
Na Župančičevi pa med drugim predlagajo tudi znižanje trošarine za gorivo za kmete, ki je trenutno na 30 odstotkih polne, na nič odstotkov v prvih petih mesecih prihodnjega leta. Od junija do konca leta pa naj bi spet veljala 30-odstotna obveznost plačila trošarine za gorivo.
Manj ovir za uporabo eDavkov
V okviru predloga zakona o davčnem postopku ministrstvo med drugim predlaga, da za prevzem dokumenta s portala eDavki zavezanec ne bi več potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila.
Novela uvaja tudi obvezno poročanje digitalnih platform za najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem prevoznih sredstev. Gre za prenos evropske direktive.
Neomejen mandat direktorju Fursa
V okviru predloga zakona o finančni upravi se med drugim ukinja določba, ki je mandat direktorja Finančne uprave RS (Furs) omejevala na obdobje petih let. Zdaj bo mandat v skladu z zakonom o javnih uslužbencih neomejen. Trenutni vršilec dolžnosti direktorja Fursa je Peter Grum.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje