Vlada je z letos uveljavljeno spremembo zakona o dohodnini, katere namen je bil omejiti možnosti izkoriščanja sistema normiranih espejev za znižanje obdavčitve, udarila tudi samostojne podjetnike, ki so dolga leta poslovali kot normiranec, letos pa zapirali svojo dejavnost pred oktobrom. "Moja stranka je po šestnajstih letih prenehala z dejavnostjo. Ker tega ni storila 1. oktobra, ampak 2. septembra, je bila kazensko obdavčena," pravi svetovalka na področju davkov Božena Macarol, ki meni, da je to neupravičeno in nedopustno.
Vlada je z letos uveljavljeno spremembo zakona o dohodnini zaostrila pogoje za espeje, ki želijo biti obdavčeni z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Ta je za marsikaterega podjetnika ugodnejši, saj ne upošteva dejanskih odhodkov, temveč predvideva, da ima espe odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov, lastnik pa plača dohodnino v višini 20 odstotkov dobička al štirih odstotkov vseh prihodkov.
Ugodna obdavčitev je sprožila tudi odpiranje ’špekulantskih’ espejev, s katerimi si lastniki nižajo znesek davka.
Zaostrovanje pogojev
Država je, da bi to prakso omejila, že pred leti v zakon o dohodnini vgradila varovalko, po kateri mora espe za vstop v sistem normirancev vsaj pet mesecev imeti enega zaposlenega.
Vlada pa je v noveli, ki je začela veljati z letošnjim letom, to obdobje podaljšala na devet mesecev.
Hkrati pa je spremenila tudi davčno lestvico. Doslej je veljalo, da se normiranemu espeju, ki ima do 50 tisoč evrov prihodkov, v vsakem primeru priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov. Od letos pa velja, da se v primeru, ko normiranec ne izpolne devetmesečnega pogoja, 80 odstotkov normiranih odhodkov prizna le za prvih 12.500 evrov prihodkov, nato pa 40 odstotkov prihodka.
V espeju zaposlena 16 let, a je plačala višji davek
Omenjeni spremembi sta povsem sprejemljivi in razumni, pravi davčna svetovalka Božena Macarol, vendar imata po njeni oceni skupaj nelogične posledice, ki jih v preteklosti ni bilo zaznati, ker je bil časovni pogoj glede zaposlenosti krajši, prag za zvišanje obdavčitve pa višji.
Njeni stranki, ki se je po 16 letih poslovanja letos upokojila, je Zpiz izračunal, da se lahko upokoji z 2. septembrom, kar je tudi storila. A posledično letos ni izpolnila devetmesečnega pogoja enega zaposlenega. Čeprav je bila v espeju zaposlena celih 16 let, je bila letos zaposlena le osem mesecev in dva dni.
Ker ni izpolnila devetmesečnega pogoja, se ji je prag za priznavanje 80 odstotkov prihodkov padel na 12.500 evrov. Ker je letos ustvarila več prometa, je plačala več davka, saj se nad tem pragom obdavčitev poveča s štirih na 12 odstotkov bruto prometa.
“Po 44 letih delovne dobe in šestnajstih letih neprekinjenega samostojnega podjetništva s polnim socialnim zavarovanjem je zdaj moja stranka obdavčena kot popoldanski samostojni podjetnik. To pomeni, da se ji nad prihodkovno mejo 12.500 evra prizna le štirideset odstotkov normiranih odhodkov, pod tem zneskom pa osemdeset. Samo zato, ker v tem letu ni bila zavarovana devet mesecev, ampak le osem in dva dni,” pojasnjuje Božena Macarol.
V zakonu namreč niso predpisane izjeme, ki bi morale veljati za vse, ki prenehajo z dejavnostjo sredi leta, po več letih poslovanja.
Vredno je omeniti, da novost ni relevantna za klasične samostojne podjetnike in ostale zasebnike, za katere velja progresivna dohodninska lestvica.
Višji davek ali čakanje na oktober
Sprememba je težava, saj nekateri normirani samostojni podjetniki na primer pogoje za upokojitev izpolnjujejo že v prvi polovici leta in v tej smeri načrtujejo tudi poslovanje. Višje so obdavčeni tudi tisti, ki iz kakršnega koli razloga v prvih devetih mesecih ostanejo brez dela, in želijo svojo dejavnost zapreti.
Oboji imajo po novem na voljo dve možnosti: lahko plačajo višji davek, ali pa za nižje davke počakajo do oktobra – v tem primeru pa seveda do takrat plačujejo polne prispevke ter dohodnino, kar prav tako pomeni dodaten strošek.
Sogovornica želi na past opozoriti tudi druge normirance, ki nameravajo naslednje leto prenehati z redno dejavnostjo. Logično rešitev te obdavčitve rednih podjetnikov z daljšim stažem od devetih mesecev vidi le v spremembi zakona. Vanj je, tako Macarol, treba vključiti izjeme za vse tiste normirance z dlje časa trajajočo redno dejavnostjo.
Da so se z zadnjo novelo zakona o dohodnini spremenili pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov ter višina normiranih odhodkov, so nam potrdili tudi na finančnem ministrstvu. Na vprašanje, kakšen je bil namen zakonodajalca ob takšni določitvi, so odgovorili, da je bil cilj sprememb bolj upoštevati ekonomsko moč zavezanca in s tem doseči večjo pravičnost sistema: “Cilji so bili tudi zmanjšanje privlačnosti sistema kot spodbude za nezakonite prakse na trgu dela in zniževanje davčnih obveznosti ter pravičnejša participacija v sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in sistemu socialnih zavarovanj.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje