Menu Item
Ministrstvo za infrastrukturo je, kot smo prvi napovedali na N1, državni Gen energiji podelilo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK 2). S tem se lahko začnejo upravni postopki, odločitev pa še ne pomeni, da bomo drugi blok res gradili. Politika si je precej enotna, da bi morali o tem odločati na referendumu.
S prejšnji teden sprejeto resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ki Slovenijo zavezuje k dolgoročni rabi jedrske energije, so poslanci ministrstvu za infrastrukturo dali pravno podlago za izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok krške nuklearke, ki ga je ministrstvo zdaj tudi izdalo.
“Slovenija, z njo pa tudi Evropa, ki ji predsedujemo, je na prelomnici pri doseganju podnebnih ciljev. Pred nami so težke odločitve, zlasti, če želimo postati energetsko neodvisna država,” je v izjavi povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Potrebe po elektriki se povečujejo, da do 2050 dosežemo podnebno nevtralnost, k čemur smo se zavezali v prejšnji teden sprejeti strategiji, so potrebni obnovljivi viri, a hkrati tudi bolj stabilni viri.
Poseben zakon za JEK 2?
Zato je ministrstvo Gen energiji izdalo omenjeno dovoljenje. “S tem smo naredili prvi, a pomemben korak. Ta pa še ne pomeni odločitve za gradnjo,” je še povedal minister. Gen energija lahko zdaj začne s postopki umeščanja v prostor (prek ministrstva za okolje) in pisanjem vloge za gradbeno dovoljenje.
Umeščanje v prostor naj bi trajalo pet let. Vrtovec je danes dejal, da “ne vidi nič slabega v tem”, da bi sprejeli poseben zakon o izgradnji JEK 2, s katerim bi lahko pohitrili postopke v tej fazi. Podrobnosti ni razkril.
Vrsta neznank
Po optimističnem scenariju bi lahko drugi blok elektrarne postavili do leta 2035, smo pisali v članku Minister Vrtovec bo dal prvo soglasje za drugi blok krške nuklearke. Z 1,1 GW moči bi bil znatno močnejši od prvega bloka (700 MW). A pri projektu je še vrsta neznank:
- lokacija: drugi blok bi stal ob obstoječem v Krškem, saj je tu na voljo vsa potrebna infrastruktura za priključitev novega bloka na prenosno omrežje, natančna lokacija pa še ni znana. Ena možnost je gor-, druga pa dolvodno po reki Savi. Natančna lokacija bo znana s sprejemom državnega prostorskega načrta.
- cena: ta lahko precej variira glede na izbrano tehnologijo ter velikost oziroma moč elektrarne. V Gen energiji so nam sicer dejali, da je ocenjena vrednost naložbe od 5 do 6 milijard evrov, a nam je direktor Martin Novšak na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je veliko dejavnikov, ki vplivajo na ceno (tudi trenutna rast cen gradbenih materialov). V Belorusiji sta dve elektrarni z močjo 1,2 GW stali devet milijard evrov.
- poslovni model: Vrtovec je danes dejal, da je država odprta za pogovore z drugimi državami o vstopu v projekt. Kot smo že pisali, so interes že nakazali Hrvati, s katerimi si delimo tudi lastništvo prvega bloka.
- nosilec investicije: trenutno vse postopke vodi Gen energija, v bodoče bi lahko naložbo (po vzoru projekta drugi tir) prenesli na posebno projektno podjetje v lasti države ali pa Gen energije. Vrtovec je dejal, da je tu več možnosti.
- viri financiranja: dokler nista znana cena in poslovni model, je težko govoriti o tem, kdo bo za naložbo plačal. V Gen energiji pravijo, da bi naložbo v največji možni meri financirali sami – z lastnimi viri, s krediti dobavitelja in z obveznicami.
Minister Vrtovec in direktor Gen energije Novšak o višini investicije:
Očitki o pomanjkanju javne razprave
Glede na izkušnjo s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj, ki je bil sprva ocenjen na 600 milijonov evrov, med gradnjo se je nato podražil na 1,4 milijarde evrov, bo po besedah Vrtovca projekt voden z maksimalno transparentnostjo.
A način, na katerega je vlada “vrinila” določbo o rabi jedrske energije v podnebno strategijo, je v opoziciji in med okoljevarstveniki naletel na neodobravanje. V javni razpravi o strategiji, ki je tekla lani poleti, namreč določb o jedrski energiji še ni bilo. Tik preden je gradivo poslala v potrjevanje Državnemu zboru (DZ), je vlada dodala navedbo, da “na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje”.
Okoljevarstvenike, ki so nasprotovali zapisu zgoraj omenjene usmeritve k jedrski energiji (predvsem Greenpeace Slovenija in društvo Focus), moti, da pravzaprav nismo imeli razprave, kakšno energetsko mešanico si želimo in da podnebna strategija ni dokument, v katerem bi se okrog tega opredeljevali. V društvih opozarjajo, da vse več študij dokazuje, da je vlaganje v jedrsko energijo tvegana in ekonomsko neupravičena naložba. “Investicije v jedrsko elektrarno predstavljajo veliko tveganje, saj stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene.”
Video predstavitev projekta NEK 2:
Na referendum?
Vrtovec je danes dejal, da bo zdaj, po izdanem dovoljenju, priložnost za javno razpravo in iskanje širokega družbenega konsenza za gradnjo drugega bloka.
Dejal je, da ne nasprotujejo temu, da bi se o JEK 2 (oziroma o splošnem vprašanju prihodnosti energetske oskrbe) izrekli na referendumu, da pa zaenkrat še ni potrebe po tem, saj je izdano dovoljenje odločba, ne zakon.
Da je za referendum, je za N1 že dejala nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, prejšnji teden pa tudi predsednik države Borut Pahor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje