Naval na sončne elektrarne: Slovenci množično vlagajo prošnje

N1/Egon Parteli

V času visokih cen elektrike marsikdo razmišlja o postavitvi lastne sončne elektrarne. V Gen-I in Bisolu se utapljajo v povpraševanju, Eko sklad pa v vlogah za subvencije. Po treh mesecih je moral sklad zapreti tri milijone evrov težak poziv, ki bi moral biti odprt vse leto, saj je prejel za skupno 19 milijonov evrov prošenj. Manjkajočih 16 milijonov evrov bo zagotovil iz lastnih sredstev, vlada pa naj bi, kot je povedala za N1, za subvencije v kratkem namenila še dodatnih 15 milijonov evrov. Vsem pa ne bo mogoče ugoditi, saj po navedbah distributerjev naše omrežje ni dovolj zmogljivo za toliko elektrarn.

Decembra lani je Eko sklad objavil javni poziv za nepovratna sredstva za sončne elektrarne za letošnje leto, a ga je že 4. marca zaključil zaradi rekordnega števila prijav – v slabih treh mesecih jih je dobil približno devet tisoč, le približno tisoč manj kot v celotnem letu 2021. Leta 2020 jih je bilo približno sedem tisoč, leto pred tem pa zgolj 2.500.

Takšen “bum” v povpraševanju se je po besedah direktorice Eko sklada Mojce Vendramin zgodil zaradi višjih cen elektrike, krize v Ukrajini in tudi nove zakonodaje, ki od januarja leta 2024 uvaja plačevanje omrežnine tudi za sončne elektrarne. Trenutno lastnik sončne elektrarne omrežnino plačuje le za razliko med prejeto in oddano elektriko (t. i. net metering). To bo za vse, ki elektrarno že imajo oziroma jo bodo zgradili do konca leta 2023, veljalo še naprej. Tisti, ki se bodo priklapljali po 1. januarju 2024, pa bodo morali plačevati omrežnino na vso energijo, prevzeto iz omrežja.

Podobno pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, na katerem se strinjajo, da je rast cen energentov “zagotovo eden od ključnih dejavnikov”, ki je povzročil izjemno zanimanje za ta razpis. Z rastjo cen se je namreč povečala ekonomičnost investicij v lastno elektrarno.

Še 15 milijonov iz podnebnega sklada

Ne vlada ne sklad očitno takega navala nista pričakovala. Vlada je letos za sklad namenila tri milijone evrov, kar zadostuje za subvencioniranje približno 1.500 novih elektrarn. Zakaj tako nizek znesek, glede na to, da je sklad že lani prejel 10 tisoč vlog, ni znano. V okviru nedavno zaprtega poziva je Eko sklad v treh mesecih prejel devet tisoč vlog – če bi bile vse popolne, bi morali izplačati za 19 milijonov evrov subvencij (te namreč znašajo dobrih dva tisoč evrov). Po besedah Vendramin bodo obdelali vseh devet tisoč vlog, denar za odobrene subvencije (do 16 milijonov evrov) pa zagotovili iz lastnih sredstev.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so že ob zaključku poziva Eko sklada na začetku marca zagotovili, da bo sklad “v kratkem” objavil nov poziv. Tega do danes še ni, so nam pa na ministrstvu za okolje potrdili, da so včeraj v medresorsko obravnavo poslali predlog, da bi za ta namen dali 15 milijonov evrov iz podnebnega sklada. Po besedah virov blizu ministrstva za infrastrukturo bi lahko bil končni znesek še nekaj višji, kar nam je dejala tudi Vendramin. Kdaj bo nov razpis, na ministrstvu za infrastrukturo ne znajo oceniti. Verjetno pa ne pred poletjem. Po uskladitvi na ravni ministrstev mora predlog obravnavati (in potrditi) še vlada, potem bo sklad verjetno potreboval še nekaj časa za pripravo novega poziva.

Kadrovska stiska

A tudi če bo denar zagotovljen, na Eko skladu opozarjajo na kadrovske težave. “Najprej moramo obdelati že prejete vloge, šele potem lahko odpremo nov javni poziv,” je pojasnila Vendramin. Za obravnavo trenutnih devet tisoč vlog iz poziva, ki je bil zaključen prejšnji mesec, bodo prerazporedili enega zaposlenega. Skupno trije delavci sklada naj bi za vse te vloge potrebovali približno leto dni. Brez kadrovskih okrepitev bi se šele potem lahko lotili vlog iz pričakovanega novega poziva, je dejala sogovornica. Po nekaterih informacijah naj bi kadrovsko zagato sklada, ki je sicer pri zaposlovanju omejen na letni kadrovski načrt za javni sektor, reševali z zaposlitvami za določen čas.

Ob tem na Eko skladu pojasnjujejo, da uvajanje novih svetovalcev, preden so lahko samostojni, traja šest mesecev, kar seveda obremeni tudi delovni proces drugih, redno zaposlenih svetovalcev. Zato direktorica sklada meni, da zaposlitve za določen čas zdaj niso učinkovita rešitev. Že zdaj iščejo nekoga za sedem mescev, saj lahko pogodbo sklenejo samo do 30. decembra, a je težko najti primerne kandidate, je še dodala.

Na sončne elektrarne stavi tudi Evropska komisija, ki je nedavno med ukrepi zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov določila tudi občutno povečanje deleža električne energije iz sonca, zato je pričakovati, da bo v prihodnje Bruselj odobril dodatne spodbude za postavitev elektrarn.

Vse daljše vrste tudi za soglasje distributerja

Vprašanje subvencij pa ni edino ozko grlo pri rasti mreže samooskrbnih sončnih elektrarn. Za postavitev je potrebno tudi soglasje elektrodistribucijskega podjetja, da ima omrežje na izbrani lokaciji proste kapacitete za priključitev. Tu pa je vse več zavrnitev. Kot pravijo v Elektru Ljubljana, je zdajšnje omrežje namreč grajeno za priključevanje odjema, ne proizvodnje. “Za individualne samooskrbe je na vsakem nizkonapetostnem izvodu prostora le za nekaj elektrarn. Tudi gradnja omrežja za priklop vseh naprav bi bila oziroma je ekonomsko neupravičena, ker bi se omrežnina preveč podražila,” so še dodali v Elektru Ljubljana, kjer so samo v januarju in februarju letos zavrnili že 85 vlog (v celotnem lanskem letu je bilo 198 zavrnitev), kar je šest odstotkov vseh prejetih vlog.

Zaradi povečanega povpraševanja je tudi čakanje na izdajo soglasja za priključitev elektrarne vse daljše. Če so februarja lani obravnavali 187 vlog, so jih februarja letos prejeli kar 781. Tako se trenutno na soglasje v Elektru Ljubljana čaka 60 dni. Z dodatnim prerazporejanjem zaposlenih pa želijo čakalno dobo skrajšati na 30 dni. Kot so nam povedali na Sodu, je v ‘normalnih’ razmerah povprečni čas izdaje vseh vrst soglasij za priključitev najdaljši pri Elektru Maribor (48 dni), najkrajši pa v Elektru Ljubljana (deset dni). V Elektru Gorenjska je 18 dni, v Elektru Celje 20 dni, v Elektru Primorska 25 dni. Podobno kot v Elektru Ljubljana pa so verjetno tudi v drugih distribucijskih podjetjih trenutno zaradi povečanega povpraševanja čakalne dobe daljše.

Ko stranka pridobi soglasje za priključitev, je na vrsti ponudnik, ki elektrarno postavi. V Bisolu, kjer v zadnjih štirih tednih opažajo izjemno povečanje povpraševanja gospodinjstev in tudi podjetij, so dejali, da elektrarno poskusijo namestiti v treh do štirih tednih. “Seveda pa je vse odvisno od zasedenosti naših ekip in dobave materialov,” so še pojasnili. Po opravljeni montaži elektrodistributer priključi elektrarno v omrežje, kar je po navedbah Bisola navadno urejeno v treh tednih.

V Elektru Ljubljana pa so dejali, da je priklop elektrarne izveden najkasneje v osmih dneh.

Pa se sončna elektrarna izplača?

Večina ljudi se za sončno elektrarno odloči zaradi obljub, da bodo s tem prihranili. Ali to drži? “Strošek in smiselnost gradnje sončne elektrarne sta odvisna od več dejavnikov, predvsem letne porabe električne energije na merilnem mestu (kWh), lokacije izgradnje, orientacije strehe, izbire vrste financiranja in tako dalje,” so našteli v Gen-I, ki je eden večjih ponudnikov teh elektrarn pri nas.

Kot so dejali, postopek teče tako, da zainteresirani stranki pripravijo informativno ponudbo, gradnja pa poteka po načelu “na ključ”, kar pomeni, da je v postopek in pogodbeno ceno vključeno vse, od začetnega svetovanja do končne montaže, vključno s pridobivanji soglasij, urejanjem dokumentacije in pridobitvijo sredstev Eko sklada, ko so ta na voljo in je kupec do njih upravičen. “Okviren strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne je med 11 in 13 tisoč evrov brez upoštevane subvencije,” so dejali.

Po njihovih izračunih se taka naložba ob trenutnih povprečnih cenah elektrike za gospodinjske odjemalce povrne v povprečno sedmih letih in pol. To je od enega do dveh let manj kot v obdobju pred energetsko krizo. Predvidena življenjska doba elektrarne pa je do 30 let.

Direktorica Eko sklada Vendramin meni, da se naložba v sončno elektrarno izplača tudi brez subvencije. “Če bo višja cena električne energije, bo povračilna doba celo nižja, približno sedem let, in morda bomo celo videli, da subvencija ne bo potrebna,” je dejala Vendramin.

“Potrebujemo skoraj desetkrat močnejše omrežje”

Dejstvo pa je, so si enotni sogovorniki, da bo slovensko omrežje za prehod na obnovljive vire energije potrebovalo nadgradnjo. Po ocenah iz razvojnega načrta slovenskega distribucijskega omrežja do leta 2030 potrebujemo za približno 4,2 milijarde evrov investicij v distribucijsko omrežje. Za zdaj pri teh investicijah po besedah sogovornikov zaostajamo za načrti. Brez njih pa prehod na obnovljive vire ne bo mogoč. Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar je poudaril, da je bilo “naše omrežje, ob redkih izjemah, zelo dobro, dokler država ni začela intenzivno spodbujati ogrevanja na elektriko in postavljanja lastnih elektrarn. “Glede na zahteve novodobne energetske politike je zmogljivost električnega omrežja hudo omejena, zato ker ni dimenzionirano za množično ogrevanje na elektriko in uvajanje elektromobilnosti,” je še dodal sogovornik. Po njegovi oceni bi morali pred nadaljevanjem elektrifikacije v takem obsegu zgraditi skoraj desetkrat močnejše omrežje. Trenutno pa so možnosti priključevanja sončnih elektrarn zelo omejene, zato bo zavračanje soglasij hitro naraščalo.

“Gotovo je pogoj za množično uvajanje sončnih elektrarn tudi dovolj močno omrežje,” na vprašanje o tem, ali je omrežje ozko grlu procesa elektrifikacije, odgovarjajo na infrastrukturnem ministrstvu. Kot pravijo, je nekaj denarja za namen predvidenega v okviru lani potrjenega načrta za okrevanje in odpornost. Na spletni strani ministrstva je navedeno, da je vlada v načrtu predvidela 326 milijonov evrov vreden projekt, ki vključuje gradnjo 980 novih transformatorskih postaj in novega nizkonapetostnega omrežja v dolžini 1.520 kilometrov. Bruselj bo prispeval 80 milijonov evrov.

Na drugi strani v nevladni organizaciji Umanotera menijo, da je načrtovanih 15 milijonov, ki bi jih vlada zdaj namenila za subvencioniranje sončnih elektrarn, premalo. Sami so namreč pred dnevi ministrstvo pozvali, naj zagotovi vsaj 100 milijonov evrov, češ da si bodo s postavitvijo sončnih elektrarn slovenska gospodinjstva lahko zagotovila cenejšo elektriko. Ministra Jerneja Vrtovca so pozvali, naj “preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji”. Očitajo mu, da je z ustavitvijo razpisa Eko sklada “dopustil popoln zastoj v razvoju sončne energije” in da bodo zaradi izpada omrežnine, ki jo je vlada zaradi visokih cen energentov za tri mesece znižala na nič, distributerji v naslednjih letih morali zavrniti vse več (med 15 in 20 odstotkov) prošenj za priklop.