Menu Item
Na mariborskem okrožnem sodišču bi se moralo deset let po prvih policijskih preiskavah začeti sojenje nekdanjemu šefu banke Matjažu Kovačiču in trem soobtoženim zaradi suma zlorabe položaja, a je bil začetek glavne obravnave na predlog odvetnikov obtoženih preložen. Obravnava se bo tako nadaljevala 1. junija, kar je kritiziral pooblaščenec NKBM Velimir Cugmas. Odločitev sodnice, da preloži začetek glavne obravnave, je označil za "nehigienično" ter skupaj s tožilko izrazil bojazen, da bo ob takem vodenju postopka primer zastaral že pred sodbo na prvi stopnji.
“Danes zjutraj so predstavniki Nacionalnega preiskovalnega urada na podlagi odredbe sodišča začeli preiskavo na sedežu NKBM v Mariboru zaradi suma dejanj v poslovanju banke v času prejšnje uprave banke,” se je glasil začetek sporočila za javnost ob policijskih preiskavah v banki avgusta 2012.
Na vrhuncu bančne krize zaradi velike količine slabih posojil, ki se je konec leta 2013 zaključila z davkoplačevalsko dokapitalizacijo, je uprava Aleša Hauca policistom odprla vrata za preiskavo sumljivih poslov banke na Hrvaškem v času Haučevega predhodnika Matjaža Kovačiča.
Celo desetletje kasneje primer še vedno ni prišel v sodne mline. Danes bi se vendarle morala začeti glavna obravnava, a se ni.
Tožilstvo: NKBM so oškodovali za 25 milijonov
Obtožnica Kovačiču in nekdanji članici uprave banke Manji Skernišak očita zlorabo položaja, pri čemer naj bi jima pomagal tudi takratni direktor KBM Fineka in pozneje KBM Leasinga Igor Šujica, ki je na mestu zadnjega nasledil soobtoženega Borisa Cekova.
Vsi omenjeni naj bi prek kreditnega odbora NKBM in članstva v nadzornem svetu hrvaške družbe Multiconsult, preimenovane v KBM Projekt, s svojim vplivom dosegli, da je NKBM temu podjetju odobrila osem posojil, s katerimi je podjetje, na čelu katerega je bil Tomislav Blagus, nato financiralo nakup poslovnih deležev različnih hrvaških projektnih družb, ki so imela v lasti zemljišča. Ta naj bi KBM Projekt močno preplačal. Na čelu hrvaških podjetij so bili kot slamnati direktorji različni hrvaški državljani. S pomočjo teh naj bi Blagus nato denar prenakazal na številne bančne račune na Hrvaškem, v Avstriji in Švici. Obtoženi so po mnenju tožilstva državno banko oškodovali za dobrih 25 milijonov evrov.
V omenjeni zadevi je sicer obtoženih še šest hrvaških državljanov (nekdanji slamnati direktorji), med katerimi so jih nekaj dalj časa neuspešno vabili na predobravnavne naroke, nato so hrvaškim sodnim organom predlagali prevzem kazenskega pregona, kar so tam zavrnili, zato so jih izločili iz postopka in jim bodo sodili posebej.
Sodnica ugodila obrambi, narok preložen
Kot napisano, bi se danes morala začeti glavna obravnava, a je odvetnik Kovačiča Blaž Kovačič Mlinar takoj na začetku opozoril, da so zaradi menjave sodnice (prejšnja se je izločila) prišli pred nov sodni senat in da obramba zdaj potrebuje nekaj časa, da se seznani s tem, kako je bil senat sestavljen ter ali so sodniki porotniki imenovani v skladu s sodnim redom.
Poleg tega je menil, da je z izločitvijo hrvaških soobdolženih Kovačiču kršena pravica do obrambe. “Obramba želi izprašati obdolžene, ki se zdaj obravnavajo v posebnem postopku. Njim naj bi namreč Matjaž Kovačič pridobil korist, čeprav Kovačič trdi, da jih sploh ne pozna. Ker so v ločenem kazenskem postopku, pa njihovo zaslišanje ni mogoče.” Predlagal je združitev kazenskih postopkov proti današnjim obdolženim in hrvaškim obtožencem, ki jim sodi isto sodišče.
Predlogoma se je pridružil tudi odvetnik Manje Skernišak Valter Bogataj. Sodnica je po 20 minutah prekinitve ugodila prvemu predlogu obrambe: obravnava se bo nadaljevala 1. junija. Prvi predlog sodnice je bil 20. maj, a so odvetniki obtoženih več terminov zavrnili, češ da ne morejo, sodnica je tako naslednji narok prestavila za skoraj dva tedna. Pooblaščenec NKBM Velimir Cugmas (banka je v tej zadevi oškodovanka) je nato povzdignil glas in sodnici dejal, da je tako prelaganje “nehigienično” in nepotrebno. “Interes moje stranke je, da se postopek zaključi,” je dejal.
Cugmas: Sodnica je danes nasedla manevru obrambe
V izjavi po obravnavi pa je Cugmas natančneje pojasnil: “Sodišče je suvereno. Sodišče vodi postopek. Predsednica senata je ta, ki ima v rokah procesno orodje. Dejstvo je, da je danes nasedla manevru obrambe.”
“15. marca nas je sodnica vabila na današnjo glavno obravnavo, torej se je podpisala. Ne drži, da obramba ni vedela, kdo je predsednica senata. Vsak obdolženi in njegov zagovornik ima pravico vpogleda v spis, in če zagovorniki vpogleda do danes niso opravili, gre to v njihovo škodo in ne tako, kot je sodnica odločala danes.” Poudaril je, da nihče od zagovornikov ni konkretiziral nobenega izločitvenega razloga, po njegovem so le izražali neutemeljen dvom, da je mogoče kje najti kak razlog, ki bi lahko vplival na predlog za izločitev. Menil je, da zaradi načina, kako sodnica vodi postopek, obstaja verjetnost, da bo ta zastaral že na prvi stopnji.
Enako bojazen je izrazila tožilka Mojca Petan Žura. Današnji manever obrambe je označila za pričakovan. “Pričakujemo, da se bo na prihodnjem naroku obravnava vendarle začela. Sodišče se je odločilo, kot se je,” je dejala po koncu obravnave.
Kovačič: Mislite, da je meni lepo?
Prvoobtoženi Matjaž Kovačič, ki je po odhodu iz NKBM postal poslovni svetovalec in je bil do letošnjega januarja direktor bosanskega podjetja, je medtem na vprašanje, ali gre pri vseh postopkovnih predlogih obrambe za poskuse zavlačevanja, dejal, da je to treba vprašati strokovnjake. In dodal: “Ali mislite, da je meni lepo, da me nekdo deset let mrcvari za nič?”
Njegov zagovornik Kovačič Mlinar pa je po obravnavi zavrnil očitke, da gre za manevre obrambe s ciljem zavlačevanja, sam odgovornost za dogajanje pripisuje tožilstvu in sodišču. Dejal je, da bi moral sodni senat v novi sestavi ponoviti predobravnavne naroke, v tem primeru se današnja obravnava ne bi zamaknila. Glede drugega predloga, v katerem obramba predlaga, da naj sodišče združi kazenska postopka v tej zadevi, pa je dejal, da je tožilstvo v obtožnici opredelilo število obdolžencev in da je s tem opredelilo obseg postopka. To je vprašanje zanje, meni. Navedbe tožilke, da lahko obramba hrvaške obdolžence v tej zadevi povabi kot priče, je označil za neizvedljive. “Procesni položaj priče in obdolženca se razlikujeta,” je dejal.
Štiri leta do zastaranja
Ker primer po desetih letih od preiskav, šele prihaja na sodišče, je na mestu vprašanje, kaj so policija, tožilstvo in sodišče delali do zdaj. Kot napisano, so hišne preiskave v NKBM in pri Kovačiču tekle avgusta leta 2012. Policija je skoraj dve leti kasneje, aprila 2014, vložila ovadbo na tožilstvo. To pa je leto dni kasneje vložilo zahtevo za sodno preiskavo, a le proti petim osebam.
Sodišče je uvedlo sodno preiskavo, a jo je višje sodišče po pritožbah osumljencev na začetku leta 2016 razveljavilo, nato pa je aprila istega leta vendarle postala pravnomočna. Leta 2017 je bila nato vložena obtožnica za razširjen seznam 13 oseb, a so sledili ugovori obtoženih, zaradi katerih se sojenje dolgo ni začelo. Odvetnik Kovačiča Blaž Kovačič Mlinar je vmes zahteval tudi izločitev dokazov, pridobljenih v uvodoma omenjeni hišni preiskavi.
Predobravnavni narok za Kovačiča je potekal januarja 2020, krivdo je zavrnil. Danes se začenja sojenje. Primer po preteklem poročanju medijev zastara leta 2026.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje