Menu Item
Izjemno povpraševanje po elektronskih napravah, spremenjene navade potrošnikov in splet drugih nevšečnosti so povzročile globalno pomanjkanje čipov. Po zadnjih napovedih naj bi pomanjkanje polprevodniških vezij avtomobilsko industrijo na letni ravni stalo 90,6 milijard evrov.
Že pol leta je v številnih industrijskih panogah moč občutiti pomanjkanje čipov, povpraševanje narašča, dobavni roki se podaljšujejo. Kriza je dosegla tudi Slovenijo in se po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti še ne bo končala.
V vrsti za polprevodnike
V globalnem merilu smo v preteklosti že imeli pomanjkanje polprevodniških vezij, vendar takšni krizi še nismo bili priča. Pomanjkanje čipov je v zadnjem letu prizadelo proizvajalce igralnih konzol, tehnološki velikani so morali prestaviti izdajo najnovejših pametnih telefonov, ponudnikom računalniške opreme so se spoprijemali z izjemno diskrepanco med povpraševanjem in ponudbo.
Globalno pomanjkanje čipov pa je najbolj prizadelo avtomobilsko industrijo. Po napovedih svetovalnega podjetja AlixPartnes naj bi avtomobilska industrija na letni ravni izgubila 90,6 milijard evrov. Na začetku leta so v podjetju sicer ocenili, da bo globalno pomanjkanje panogo stalo 50,2 milijard evrov, vendar so maja napoved popravili ter oceno izgube skorajda podvojili. Pomanjkanje čipov naj bi tako v svetovnem merilu vplivalo na proizvodnjo 3,9 milijona vozil.
The global #semiconductor chip shortage will cost #automakers $110 billion in lost revenues this year, consulting firm #AlixPartners said, as it forecast the crisis will hit the production of 3.9 million#ChipShortage #SemiconductorShortage #AutoIndustryhttps://t.co/CNroQ7nkwA
— Business Standard (@bsindia) May 14, 2021
“Avtomobilska industrija je v resnih težavah. Ob začetku krize so proizvajalci avtomobilov zaradi nenadnega in velikega padca povpraševanja po avtomobilih množično odpovedovali naročila polprevodniških vezij, po drugi strani pa je nenadoma naraslo povpraševanje polprevodniških vezij za izdelke iz panoge IKT, najbolj zaradi dela od doma, ki zahteva učinkovito računalniško in komunikacijsko infrastrukturo,” pojasnjuje dr. Andrej Žemva, profesor na Fakulteti za elektrotehniko. Kot dodaja, se je v naslednjih mesecih povpraševanje po avtomobilih ponovno povečalo, vendar so bile proizvodne zmogljivosti v polprevodniški industriji že zasedene, kar pomeni, da je avtomobilska industrija izpadla iz vrste.
Svetovno pomanjkanje čipov je najbolj prizadelo proizvajalce avtomobilov. Številni so morali ustaviti proizvodne trakove, pri dobavah vozil pa nastajajo zastoji.
Tudi v novomeškem Revozu se tako kot celotna avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov spopadajo s potrebo po zaustavitvi proizvodnje. Kot pojasni Nevenka Bašek Zildžović, vodja službe za odnose z javnostmi, so letos do konca maja zaradi globalne krize z oskrbo s polprevodniki proizvodne trakove ustavili za 22 dni. Ali se bo zaradi pomanjkanja temeljnih elektronskih delov treba prilagajati tudi v drugi polovici leta, še ni znano. Oceno škode, ki jo bo podjetje utrpelo na letni ravni, pa spremlja matično podjetje Renault in z njo zaenkrat še niso seznanjeni.
Težavam zaradi pomanjkanja čipov še ni videti konca
Kot pojasni dr. Žemva, bo povpraševanje po polprevodniških vezjih verjetno vsaj še dve leti presegalo ponudbo. Ker proizvodnih zmogljivosti trenutno ni mogoče povečati, povpraševanje pa še vedno narašča, bo temu primerno naraščala tudi cena elektronike.
Kriza zaradi pomanjkanja čipov bo tako po napovedih trajala vsaj še dve leti. “To je povezano z vzpostavitvijo novih proizvodnih zmogljivosti. Govorimo o visokotehnoloških tovarnah, z ogromnimi stroški gradnje in zagona. Situacija bo tako trajala vsaj še dve leti, odvisno tudi od političnih in ekonomskih odnosov med ZDA in Kitajsko,” pojasni dr. Žemva.
Potrošniki s kavča in delo od doma
Vse se je začelo z epidemijo koronavirusne bolezni, saj se je praktično čez noč spremenil življenjski slog celotne svetovne populacije. Ker so ljudje zaradi zaprtja ostajali doma, se je povečalo povpraševanje po pametnih telefonih, računalnikih, tablicah in drugi elektroniki, ki nam lajša vsakdanje življenje.
Kot pojasnjuje dr. Žemva, se je zaradi pandemije covida-19 močno dvignilo povpraševanje po izdelkih za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, proizvodnji pa temu ni uspelo slediti, saj proizvodnih zmogljivosti na kratki rok ni mogoče spremeniti. Pandemija je prav tako zelo spremenila navade kupcev, ki so v vse večjem številu ugotovili prednosti in enostavnost spletnih nakupov. Spletni prodajalci in proizvajalci opreme IKT bodo tako iz krize zagotovo prišli kot zmagovalci.
Tudi v trgovini in servisu računalniške in IT opreme Mlacom občutijo pomanjkanje, ki je v računalniški panogi prizadelo predvsem grafične kartice. Kot pojasnjuje Grega Mlakar, razvojni direktor podjetja Mlacom, so cene močno povišane, grafičnih kartic pa glede na povpraševanje znano manj. Kot pove sogovornik, že nekaj mesecev na podlagi povpraševanja potrebujejo med 30 in 50 grafičnih kartic tedensko, že več mesecev pa jih dobijo le peščico, in sicer do pet kartic na teden. Tudi te kupujejo po smešno visokih cenah, tudi do dvainpolkrat dražje kot pred krizo.
“Evropske države so se zavezale, da bodo v zasnovo in proizvodnjo lastnih procesorskih vezij do leta 2025 namenile 145 milijard evrov,” pojasnjuje dr. Žemva.
Kaj imajo suša, požar in mraz s pomanjkanjem čipov?
V Tajvanu, kjer je eden največjih svetovnih proizvajalcev polprevodnikov TSMC, se spopadajo z najhujšo sušo zadnjih 67 let. Tudi zaloge vode so kritične, saj ni bilo vsakoletnih tajfunov. Vlada je zato v nekaterih območjih omejila dobavo vode, tovarne pa so morale zmanjšati proizvodnjo. Za proizvajalce čipov to predstavlja veliko težavo, saj polprevodniška industrija sodi med najpotratnejše. Za primerjavo naj omenimo, da TSMC na podlagi zadnjega poročila o trajnosti na dnevni ravni porabi 156.000 ton vode.
Ko je letos februarja Teksas zajela huda zima, so milijoni ostali brez električne energije in tekoče vode. Zaradi snežne nevihte, ki je povečala porabo odjema elektrike ter prekinila povezave na daljnovodih, so tako morali zaustaviti tudi številne proizvodne trakove. Med drugim se je tako začasno ustavila proizvodnja v Samsungovi tovarni čipov v Austinu, pa tudi v tovarni NXP Semiconductors in Infineon.
Na Japonskem pa je proizvodnjo polprevodnikov za krajši čas ohromil požar v proizvodnem obratu Renesas Electronic, v katerem proizvajajo prav čipe za avtomobilsko industrijo. Po poročanju Reutersa naj bi požar, ki ga je marca povzročila preobremenitev električnega omrežja, poškodoval 17 strojev.
Tovrstne nesreče imajo sicer predvsem lokalen in kratkoročen vpliv, saj lahko globalne proizvodne zmogljivosti takšne izgube pokrijejo. A vseeno predstavljajo dodatno obremenitev za že tako preobremenjeno proizvodno verigo polprevodnikov. Težave s pomanjkanjem čipov so se tako razširile na številne industrijske sektorje, po napovedih strokovnjakov pa še vsaj leto, dve iz njih ne bomo izplavali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje