Beletrina pred 30-letnico v finančnem krču: kaj se dogaja v ozadju

Založba Beletrina, nekoč Študentska založba, ki bo prihodnje leto praznovala trideseto obletnico obstoja, se sooča s finančnimi težavami. Kot pojasnjujejo pri založbi pod vodstvom direktorja Mitje Čandra, se sredi investicijskega cikla ob nenadnem prenehanju delovanja Biblosa, pa tudi zaradi zamud pri nakazilih financerjev ter zaradi rasti stroškov, soočajo z likvidnostnimi izzivi.

Kot pravijo, težave, s katerimi se soočajo, "uspešno premagujejo z optimizacijo poslovanja in iskanjem novih virov", v praksi pa se ti še vedno udejanjajo v obliki nekajmesečnih zamud pri nakazilu honorarjev zunanjim sodelavcem. Da se tovrstna izplačila res zamikajo, so potrdili tudi pri založbi in pojasnili, da razlog za to tiči v logiki (so)financiranja programov in projektov, ki temelji na pozivih in razpisih, pri teh pa je financiranje razdeljeno na posamezna obdobja. "Časovnica sofinanciranja in pogoji so nemalokrat neugodni za obveznosti, ki jih imamo do naših partnerjev, kar povzroča zamude pri poplačilu nekaterih obveznosti," so razložili.

Vsi redno zaposleni sodelavci založbe naj bi plače prejemali redno, prav tako v okviru optimizacije poslovanja niso predvidena odpuščanja. So pa pri založbi precej kritični do razloga, ki ga vidijo kot ključnega za to, da so se znašli v finančnem krču, tj. do nenadne ukinitve Beletrinine spletne knjižne platforme Biblos.

Začetek in konec prvega slovenskega portala za e-knjige

Biblos je kot prvi slovenski portal za elektronske knjige zaživel leta 2013, sprva le kot knjižnica, kjer so si bralci e-knjige lahko izposodili, nato tudi kot knjigarna. Beletrina, tedaj še Študentska založba, je bila pobudnica projekta, pa tudi skrbnica platforme, ki je pri vzpostavitvi platforme sodelovala z mariborskim Inštitutom informacijskih znanosti (IZUM) ter lastnikom spletnega bibliografskega sistema COBISS.

Uporaba sistema je bila za člane desetih slovenskih splošnih knjižnic, ki so se kot prve priključile projektu, brezplačna, potrebovali so le veljavno članstvo in napravo, ki je omogočala branje e-knjig.

Sprva je bilo uporabnikom na razpolago le nekaj več kot 100 naslovov večinoma slovenskega leposlovja, nato se je število naslovov različnih založb povečevalo in do lanskega leta so uporabniki lahko izbirali med 7.850 različnimi naslovi digitalnega gradiva. Širil pa se je tudi krog uporabnikov. Leta 2019 je bilo tako na platformi registriranih okoli 18.000 uporabnikov, ta številka pa je leta 2024 narasla do 40.000.

Platforma, ki je zrasla v največjo knjigarno in knjižnico elektronskih knjig v Sloveniji, je med epidemijo doživela razcvet, ki nato ni usahnil. A potem je lani vodstvo Beletrine sporočilo, da bodo platformo po enajstih letih ukinili. Sprva je založba sporočila, da je zagnala multimedijsko platformo Beletrina Digital, nekaj dni kasneje pa je odjeknila še vest, da bo Biblos ugasnil.

"Destruktivni" odnos države do digitalne prihodnosti

Kot so tedaj pojasnili, so narasli stroški vzdrževanja platforme, hkrati od Združenja slovenskih splošnih knjižnic niso prejeli nobenih sredstev, zadnjih nekaj mesecev pa je bila založba primorana storitve Biblosa v celoti financirati iz lastnih sredstev, zato so članom sporočili, da ne bodo več zagotavljali izposoje elektronskih knjig.

"Ker Beletrina v letu 2024 ni prejela nobenih sredstev za vzdrževanje sistema, je bila štiri mesece prisiljena stroške, ki so že presegli 100.000 evrov, kriti sama – kar je ob drugih znižanjih javnih sredstev ogrozilo tudi naše osnovne programe," so pojasnili na založbi.

Kot so dodali, so si prizadevali z Združenjem splošnih knjižnic decembra 2023 doseči uskladitev do primerne višine uporabnine, ki bi omogočila nemoteno delovanje platforme tudi v prihodnje. "Predlagali smo zmerno povišanje, ki bi upoštevalo stalno rast števila uporabnikov, izposoj in knjižničnega gradiva. /.../ Kljub temu nam je bilo za leto 2024 od združenja ponujenih manj sredstev kot v letu 2023, zato do dogovora žal ni prišlo," so pojasnili.

"Država Slovenija je že leta pasivna v odnosu do digitalne prihodnosti slovenske kulture in jezika, v času mandata kulturne ministrice Aste Vrečko pa žal tudi destruktivna. Tako je z nepremišljeno odtegnitvijo podpore Biblosu, ki je v sodelovanju s slovenskimi knjižnicami dobro desetletje uspešno skrbel za izposojo e-knjig, in z vzpostavitvijo platforme COBISS Ela, znatno poslabšala dostopnost slovenskega jezika v digitalnem okolju," so dejali pri Beletrini.

Ob tem pa dodali, da platforma COBISS Ela po letu dni delovanja "v vseh ozirih" zaostaja za Biblosom. "Izposoja na novi platformi tako dosega komaj 30 odstotkov Biblosove, vanjo je vključenih bistveno manj založb in posledično knjižnih naslovov, uporabniška izkušnja je slabša, projekt pa je za davkoplačevalce, ko seštejemo vse stroške, občutno dražji, kot je bil Biblos."

V Združenju splošnih knjižnic predstavili drugačno zgodbo

Kot so pojasnili v Združenju splošnih knjižnic (ZPS), so sodelovanje z Beletrino prekinili, ker niso mogli pristati na enostranski dvig uporabnine, ki bi ga morale plačevati knjižnice.

"Kot javne ustanove smo zavezani k enakopravnemu dostopu knjižnega gradiva ter odgovornemu upravljanju javnih sredstev, zato smo morali poiskati rešitev, ki bo dolgoročno finančno vzdržna in enaka za vse slovenske splošne knjižnice," je pojasnil Matjaž Eržen, predsednik združenja. Tako je na pobudo združenja 17. junija 2024 kot prva, javno dostopna platforma, ki je v celoti integrirana v nacionalni knjižnični sistem COBISS, zaživela platforma COBISS Ela.

Kot so pojasnili v združenju, so si prizadevali zagotoviti enoten, brezplačen in neomejen dostop do e-knjig v vseh slovenskih splošnih knjižnicah, ne glede na njihovo velikost ali finančne zmožnosti.

COBISS Ela namreč temelji na modelu "plačilo ob izposoji", kar pomeni, da lahko knjižnice v svoj katalog vključijo vse knjige, ki jih založniki ponudijo brez omejitev glede licenc ali števila izvodov. Tovrstni način omogoča, da imajo člani splošne knjižnice, ne glede na njeno velikost ali višino sredstev za nakup gradiva, možnost izbire med vsemi e-knjigami v katalogu. Sistem Biblos pa je bil uveljavljen kot licenčni model, v katerem so morale knjižnice e-knjige kupovati vnaprej, hkrati pa so plačevale še uporabnino in druge stroške vzdrževanja. V licenčnem modelu si je tako celoten katalog lahko privoščilo le malo knjižnic.

Ob tem je Eržen še dodal, da so vse splošne knjižnice za Beletrinin sistem Biblos med letoma 2021 in 2023 namenile okoli milijon in pol evrov, skupna cena posamezne e-knjige, vključujoč vse stroške, pa je v zadnjih letih znašala več, kot je bila cena njene tiskane verzije. "Za dejanski nakup e-knjig je bilo namenjenih le okoli 40 odstotkov letnih sredstev, večina knjižnic pa je imela dostop le do približno 22 odstotkov celotne e-knjižne ponudbe na Biblosu,"je še poudaril Eržen.

Kot je ob tem še pojasnil direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Luka Blažič, ki deluje kot nacionalni koordinator platforme, bodo tako splošne knjižnice zaradi prihrankov na tem področju in sodobnejšega poslovnega modela v dveh letih ustvarile občutne finančne prihranke. "Ob tem je pomembno poudariti, da bodo založniki, vključeni v platformo, v letu 2025 prejeli več sredstev, kot so jih kadarkoli v prejšnjem sistemu. Gre torej za rešitev, ki knjižnicam prinaša prihranke, hkrati pa založnikom zagotavlja višje prihodke," je pojasnil.

Tudi na ministrstvu za kulturo so odločno zavrnili trditev, da je bila odločitev o prehodu na COBISS Elo destruktivna.

"Nasprotno – šlo je za prehod iz zasebne v javno infrastrukturo, ki omogoča večjo vključenost, preglednost stroškov, dolgoročno vzdržnost in dostopnost za uporabnike, tudi Slovence v zamejstvu in po svetu," so pojasnili na ministrstvu.

Kot ob tem še pravijo, COBISS Ela ni le nadomestek za Biblos, temveč sistematično nadgrajena, javna in vključujoča rešitev, ki temelji na sodelovanju med knjižnicami, založniki, IZUM in državo. "Kljub začetnim izzivom je platforma že v prvem letu delovanja dosegla pomembne mejnike in predstavlja temelj za prihodnost digitalne bralne kulture v Sloveniji. COBISS Ela je nepogrešljiv nacionalni kulturni projekt, ki zadeva 400.000 članov splošnih knjižnic ter kmalu tudi 276.000 učencev in dijakov," so še poudarili.

V čem se Beletrina Digital in COBISS Ela razlikujeta?

Beletrina je naročniška platforma, na kateri vsebin ne izposojajo. Naročniki imajo možnost uporabe vsebin v okviru naročniškega modela, na voljo imajo tri naročniške pakete, od katerih je nato odvisno, do katerih vsebin lahko dostopajo.

COBISS Ela omogoča brezplačno izposojo e-knjig, vendar morajo biti uporabniki člani slovenskih splošnih knjižnic, torej morajo plačati letno članarino.

Način financiranja

Beletrino Digital je Beletrina razvila izključno z lastnimi sredstvi, pridobljenimi na trgu, njen nadaljnji razvoj pa je podprla tudi Evropska unija.

Storitve v sistemu COBISS Ela so v celoti financirane od ministrstva za kulturo. Njihova cena pa z besedami koordinatorja platforme predstavlja približno četrtino stroškov, ki so jih knjižnice plačevale v prejšnjem sistemu, tj. okoli 50.000 evrov namesto 220.000 evrov, kolikor je znašal sistem pri Biblosu.

Razpoložljivo gradivo in sodelujoče založbe

Na Beletrini Digital je trenutno na voljo 4.811 e-knjig, 4.017 zvočnic in več kot 500 filmov. Trenutno na platformi pogodbeno sodelujejo s 116 partnerji in ponujajo vsebine 247 različnih ponudnikov.

Trenutno je v portalu COBISS Ela aktivnih 2.302 naslovov e-knjig različnih slovenskih založb in samozaložnikov. Skupno imajo v bazi 2.899 naslovov, vendar so ti zaenkrat uporabnikom nedostopni. Platforma vključuje 63 slovenskih založb in samozaložnikov ter vseh 58 splošnih knjižnic v Sloveniji. V sistem so vključene tudi Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ter zamejska knjižnica iz Celovca. Najkasneje do konca tega leta pa naj bi bile v sistem vključene tudi šolske knjižnice, v imenu nacionalnega koordinatorja platforme napoveduje Luka Blažič.

Število uporabnikov

Beletrina na vprašanje, koliko uporabnikov je naročenih na platformo Beletrina Digital, ni želela odgovoriti. Kot pravijo, je "število naročnikov poslovna skrivnost in ga žal ne morejo razkriti".

COBISS Ela po enem letu delovanja beleži že več kot 20.500 aktivnih uporabnikov, kar je, kot pravijo, primerljivo s prejšnjim sistemom. V aktualnem letu beležijo več kot 120.000 izposoj.

Naprave, ki omogočajo branje

Beletrina Digital branje e-knjig omogoča na telefonih in tablicah, kjer si mora uporabnik za branje naložiti brezplačno aplikacijo BeletrinaDigital, ki je na voljo v trgovinah Google Play in Apple App Store. Če želi uporabnik knjige brati na računalniku, si mora knjige prenesti s spletne strani, za branje pa potrebuje program Thorium Reader, ki datoteke samodejno pretvori v ustrezen format. Branje pa omogočajo tudi bralniki, in sicer so trenutno podprti bralniki znamke InkBook (Calypso Plus, Focus, Focus Plus in Solaris) ter izbrani modeli PocketBook (Era, Touch HD 3, Verse Pro, InkPad 4, InkPad X, Verse, InkPad Color in InkPad Lite). "Bralniki Kindle in Kobo žal niso podprti. Podpora je odvisna od proizvajalca bralnika, ki mora svojo programsko opremo prilagoditi za format Lcpl," pojasnjujejo na Beletrine.

COBISS Ela podpira bralnike, ki delujejo na operacijskem sistemu Android (različica 5.0 ali novejša), omogočajo namestitev aplikacij za branje ali imajo že vgrajeno bralno aplikacijo, ki podpira zaščito Readium LCP. Med podprtimi so na primer vsi modeli Onyx Boox, bralniki PocketBook z zaščito Readium LCP ter inkBook bralniki. Bralniki, ki uporabljajo drugačne zaščitne formate (npr. Kobo, ki deluje na zastareli Adobe DRM zaščiti ali Kindle, ki uporablja povsem zaprt sistem v lasti Amazona), niso združljivi s platformo.