Kulturni praznik je mimo, nagrade so podeljene, govori so izzveneli, prostori kulture pa so še vedno prazni, polprazni in ohromljeni, so v pozivu pristojnim zapisali predstavniki več kot sedemdeset kulturnih organizacij. Od pristojnih terjajo, da naj do prihodnjega ponedeljka odpravijo omejitev, ki terja, da se dogodki lahko organizirajo le v sedeči postavi ob upoštevanju zadostne varnostne razdalje. V nadaljnjih fazah sproščanja ukrepov pa odločevalce pozivajo, naj odpravijo obvezno preverjanje PCT pogoja ter naj nošenje mask postane priporočeno in ne več obvezno.
“Čas je, da po dveh letih zapiranja, odpovedovanja, prepovedi delovanja in delovanja pod nemogočimi pogoji prostori kulture in kvalitetnega druženja zopet na široko odprejo vrata publiki, kultura pa naj zadiha s polnimi pljuči. Za zdravje ljudi in družbe gre,” so v uvodu poziva odločevalcem zapisali predstavniki kulturnih institucij. Kot so navedli, je kulturni praznik mimo, nagrade so podeljene, govori so izzveneli, prostori kulture pa so še vedno prazni, polprazni in ohromljeni, so še navedli in pristojne pozvali, naj najkasneje do ponedeljka, 21. februarja, sprostijo ključne omejitve organiziranja in obiskovanja prireditev.
Slovenija namreč ostaja ena redkih držav, ki zahteva, da se za obisk kulturnih in drugih dogodkov poleg nošenja mask in izkazovanja PCT potrdila zadosti tudi pogoju obveznega distanciranja udeležencev, kjer morajo slednji sedeti na fiksnih sediščih. Kot trdijo podpisniki poziva, se je slovenski kulturni in prireditveni sektor hitro in odgovorno prilagodil kriznim razmeram v smislu zagotavljanja varnih prireditev, ne more pa se prilagoditi ukrepom, ki so “prekomerni in zaradi tega hromijo ali povsem onemogočajo izvedbo velikega dela programa”.
Smo namreč v obdobju, ko pandemija končno kaže znake umirjanja, pozivi k sproščanju ukrepov se vrstijo z vseh smeri, naprednim državam, tako podpisniki poziva, pa je postalo jasno, da s pripiranjem kulturnih, športnih in drugih prireditev v ničemer več ne prispevajo k izboljšanju zdravstvene situacije, pač pa k slabšanju stanja duha in s tem zdravja družbe. Kot še omenjajo podpisniki poziva, so se denimo v Veliki Britaniji, na Irskem, Danskem in Švedskem ukrepi v veliki meri že ukinili, kulturni in ostali dogodki pa se vračajo v polno formo. Slovenija tako ostaja med izjemami, ki od organizatorjev zahtevajo, da se dogodki omogočijo le v dvoranah s fiksnimi sedeži ter ob ohranjanju zahtevane medsebojne razdalje. Ta pogoj pa onemogoča izvedbo številnih prireditev, ki so namenjene stoječi in plešoči publiki, ter hkrati onemogoča ekonomsko vzdržnost organizacije dogodkov v sedeči postavitvi, saj se kapaciteta dvoran in s tem potencial prihodka od prodaje kart vsaj razpolovi, so še zapisali v pozivu, pod katerega se je podpisalo več kot sedemdeset predstavnikov kulturnih institucij.
“Razumemo, da je odpiranje treba izvajati odgovorno, zato predlagamo postopno dinamiko odprave ukrepov: takoj naj se odpravijo ukrepi obveznega sedečega režima, distanciranja na dogodkih in omejitev maksimalnega števila obiskovalcev,” so še poudarili v pozivu in te ukrepe označili za ključne. Hkrati pa bi morali, tako podpisniki poziva, pristojni omogočiti tudi strežbo in vnos pijače in hrane na prireditvah, kar bi dosegli z razveljavitvijo prepovedi omejitve obratovalnega časa gostinskih lokalov do 22. ure. Šele v naslednjih fazah sproščanja, ki naj sicer ne bi pretirano zaostajale za prvo, bi nato odpravili tudi preverjanje PCT potrdil, nošenje mask pa bi postala stvar samostojne odločitve posameznika, torej bi bilo nošenje zaščitne opreme priporočeno in ne več obvezno.
Podpisniki poziva so:
Kino Šiška, Gospodarsko-interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije GIZ KOS, Midelamodogodke – društvo za pomoč delujočim v glasbenem sektorju, Skupnost muzejev Slovenije, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, Turizem Ljubljana, festival Druga godba, festival Lent, Festival Borštnikovo srečanje, Festival Ljubljana, festival Jazz Cerkno, Festival Velenje, festival Overjam, festival PANČ, Ars Ramovš, Ljubljanski grad, Narodni dom Maribor, Kosovelov dom Sežana, SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Mestno gledališče Ptuj, Mestno gledališče ljubljansko, Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Slovensko mladinsko gledališče, Prešernovo gledališče Kranj, Gledališče Koper, Anton Podbevšek Teater, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališče Glej, Mini teater, Judovski kulturni center, Kulturni center Semič, Hram kulture Arnold Tovornik Selnica ob Dravi, Mladinski center Velenje, Kulturni dom Nova Gorica, Mladinski kulturni center Maribor, MIKK Murska Sobota, Temma-x, KŠTM Sevnica, Kulturni dom Slovenj Gradec, Center Rog, Zavod Štuk, KUD Mreža, Delavski dom Trbovlje, Mladinski center CID Ptuj, Mladi zmaji, Pionirski dom, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Galerija Domžale, Slamnikarski muzej Domžale, Hiša! društvo za ljudi in prostore, Mednarodni grafični likovni center, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Avditorij Portorož, Dom kulture Kamnik, Mestna knjižnica Ljubljana, SiTi Teater, Grossmanov festival, Gledališče Ane Monro, Mladinski center Kotlovnica, Kolektiv Rdeče zore, Zavod EN-KNAP, Center kulture Španski borci, Zavod Smejmo se, Kulturno društvo Trateteater, KSTM Šempeter-Vrtojba in Kinodvor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!