Menu Item
Dražbena hiša v New Yorku je pred kratkim napovedala prodajo umetnin, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence (UI), in se zaradi tega znašla pod plazom kritik.
Potem ko je newyorška dražbena hiša Christie’s napovedala dražbo z naslovom Augmented Intelligence, kjer bo ponujala samo umetnine, ustvarjene s pomočjo UI, je na spletu začela krožiti peticija, naj napovedani dogodek odpove.
Pod odprto pismo, v katerem ljubitelji umetnosti izpostavljajo, da so programi UI generirani tako, da izkoriščajo že nastala umetniška dela in na ta način tudi človeško delo, se je podpisalo že skoraj 4.000 ljudi, poroča CNN.
Podpisani v veliki meri nasprotujejo modelom umetne inteligence, ki so jih avtorji uporabili za ustvarjanje nekaterih umetnin na dražbi, saj po njihovem mnenju pri ustvarjanju uporabljajo že obstoječa dela drugih avtorjev, in to brez njihovega dovoljenja.
“Ti modeli in podjetja, ki stojijo za njimi, izkoriščajo človeške umetnike in brez dovoljenja ali plačila kradejo njihova dela za izdelavo komercialnih izdelkov umetne inteligence. Z vašo podporo dodatno nagrajujete in spodbujate podjetja, ki ustvarjajo programe z umetno inteligenco,” piše v odprtem pismu, ki je naslovljeno na Christiejeva strokovnjaka za digitalno umetnost in vodji dražbe Nicole Sales Giles in Sebastiana Sancheza.
Dražbena hiša pričakuje, da bo prodaja del prinesla več kot 600.000 dolarjev (nekaj več kot 578.000 evrov). Med ponujenimi deli bodo umetnine Refika Anadola, Harolda Cohena, Holly Herndon in Mata Dryhursta, Alexandra Rebena in Claire Silver. Skupaj bo na voljo več kot 20 umetniških del, ki so nastajala v razponu več kot pet desetletij. Približno četrtina teh del je digitalnih, med njimi bodo tudi nezamenljivi žetoni (NFT). V zbirki umetnin so tudi svetlobne škatle, zasloni in kipi, pa slike in grafike. Dražba se bo začela 20. februarja in bo trajala do 5. marca.
“To vodi v osiromašenje umetnikov”
Zaradi nedovoljene uporabe avtorskih del umetnikov se s kritikami spopadajo tudi tehnološka podjetja, ki so ustvarila programsko opremo za ustvarjanje umetnin z UI. Proti tehnološkim podjetjem, ki so ustvarila to programsko opremo, je bilo vloženih tudi več tožb. Umetniki v njih trdijo, da programi brez njihovega vedenja in dovoljenja uporabljajo umetniška dela, za kar ne dobijo niti finančnega nadomestila. Tehnološka podjetja se na obtožbe branijo s sklicevanjem na pošteno uporabo, ki v nekaterih primerih dovoljuje uporabo avtorsko zaščitenega gradiva brez dovoljenja.
“Zakaj Christie’s podpira te modele in prodajo takšnih umetniških del za več (deset) tisoč dolarjev, ko pa to vodi v osiromašenje umetnikov, ki so jim bila dela ukradena,” se sprašuje izvršni direktor neprofitne organizacije Fairly Trained Ed Newton-Rex.
Kaj pravi dražbena hiša?
Pri dražbeni hiši so se že odzvali na nezadovoljstvo. “Vsi umetniki, ki so zastopani v tej prodaji, imajo močne, obstoječe multidisciplinarne umetniške prakse, nekateri so prepoznani v vodilnih muzejskih zbirkah. Dela na tej dražbi uporabljajo umetno inteligenco za izboljšanje svojih del,” so pojasnili za časnik The Art Newspaper.
Da ne gre za krajo avtorskih del, meni tudi umetnik, ki ustvarja s pomočjo umetne inteligence, Sarp Kerem Yavuz. “Razumevanje, da gre za krajo, temelji na napačnem razumevanju zbirk podatkov, ki se uporabljajo pri takem delu,” je povedal in dodal, da tako ustvarjene slike temeljijo na kombinaciji milijonov slik, kar pomeni, da noben umetnik ne more trditi, da je bila za nastanek umetno generirane slike uporabljeno njegovo delo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje