Zgodba o Dunajskih filharmonikih, brez katerih si skorajda ne predstavljamo več vstopa v novo leto. Kaj je letošnja novost in kaj leži v njihovi preteklosti, ki je bila tudi temačna in celo problematična?
Na milijone ljudi po vsem svetu se v novo leto prebuja z melodijo polk in valčkov slovitih Dunajskih filharmonikov in njihovih večnih klasikah, kot sta valček Na lepi modri Donavi in koračnica Radetzky Marsch.
Lanski koncert si je po podatkih Evropske radiodifuzne zveze (EBU) ogledalo kar 50 milijonov ljudi. Za ogled v živo v veliki Zlati dvorani koncertne hale Musikverein na Dunaju, ki sprejme nekaj več kot 2000 ljudi, pa veljajo posebna pravila. Za vse, ki niso bili deležni posebnih povabil ali pa ne zasedajo pomembnih političnih funkcij, je namreč na voljo le 900 vstopnic za vsakega izmed treh koncertov.
Poleg koncerta 1. januarja Dunajski filharmoniki namreč vsakič izvedejo program novoletnega koncerta na istem prizorišču tudi že 30. in 31. decembra.
PROFIMEDIA
Dobitnike 900 vstopnic, ki so na voljo, zaradi ogromnega zanimanja izžreba računalniški program. Vsi, ki želijo sodelovati v tem žrebanju, se morajo na spletni strani Dunajske filharmonije prijaviti že slabo leto pred koncertom. Za koncerte, ki bodo na sporedu zadnja dva dni decembra 2023 in 1. januarja 2024, se je denimo treba prijaviti najkasneje do konca februarja.
Srečneži, ki so nato izžrebani, morajo vstopnice tudi plačati, njihova cena pa je odvisna tudi od tega, kje v dvorani ste dobili sedež. Kot piše na spletni strani filharmonije, se cena vstopnic za novoletni koncert leta 2024 giblje med 35 in kar 1200 evri.
Temačna preteklost
Čeprav si vstopa v novo leto brez koncerta Dunajskih filharmonikov, ki je tudi eden najbolj zaželenih koncertov na svetu, ne moremo predstavljati, so začetki te izjemne svetovne kulturne dediščine zelo temačni in celo problematični.
Prvi novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je bil namreč na zadnji dan leta 1939, v mračni dobi začetkov druge svetovne vojne. Namen koncerta je bilo zbiranje denarja za revne, zlasti za nakup kuriva, organizirala pa ga je Hitlerjeva nacionalsocialistična stranka.
Tudi na prvem koncertu je na odru odmevala glasba skladateljske družine Strauss, saj so vsa izvajana dela tistega leta prišla izpod peresa skladatelja Johanna Straussa mlajšega. Ko se je izkazalo, da je imel Strauss nekaj judovskega porekla, je nacistični minister za propagando Joseph Göbbels poskrbel, da se za to ni izvedelo.
Po koncu vojne so se koncerti, ki od leta 1941 potekajo tudi na novega leta dan, preprosto nadaljevali, na njihovo preteklost se je pozabljalo, čeprav se je še v 60. letih minulega stoletja Dunajska filharmonija poklonila Baldurju von Schirachu, nacističnemu guvernerju z Dunaja, ki je deportiral na tisoče Judov in ki so mu leta 1942 podarili tudi častni prstan orkestra. Kasneje je filharmonija preklicala vsa odličja, ki jih je v vojnih letih podarila nacistom.
Prva fotografija Dunajskih filharmonikov iz leta 1864 (PROFIMEDIA)
Od prvega novoletnega koncerta torej mineva 84 let, vendar začetki orkestra Dunajske filharmonije segajo še dlje v preteklost. Dunaj, kljub temu da v zgodovini glasbe nosi izjemen pomen, vse do prve polovice 19. stoletja ni imel profesionalnega orkestra. Orkestrske skladbe so do takrat namreč izvajali priložnostni orkestri, v katerih so bili tudi ljubiteljski glasbeniki.
Prelomno je bilo leto 1933, ko so ustanovili orkester Dunajske opere, v katerem so igrali profesionalci. Ideja je prepričala skladatelja in dirigenta Otta Nicolaia, ki je marca 1842 izvedel prvi koncert z orkestrom Dunajske filharmonije.
Slika ob praznovanju jubileja Dunajskih filharmonikov (PROFIMEDIA)
Tradicionalni koncert filharmonikov pred palačo Schönbrunn (Foto: Max Parovsky)
Vaja orkestra pred letošnjim koncertom (Foto: Dieter Nagl)
Zlata dvorana je bila leta 2021 zaradi pandemije prazna (PROFIMEDIA)
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
V orkestru so igrali glasbeniki iz orkestra Dunajske državne opere in tako je tudi danes; v orkestru filharmonije lahko sedijo le glasbeniki, ki so tudi člani opernega orkestra.
Od začetkov do danes pa sta se ohranili še dve pomembni pravili: orkester mora biti finančno, umetniško in organizacijsko neodvisen, vse odločitve pa izglasuje zbor vseh članov.
Prav ta zgodovinska povezava med opernim orkestrom in filharmonijo ima pomembno vlogo tudi pri sprejemanju novih članov. Vsak filharmonik mora najprej postati član opernega orkestra, za kar mora opraviti več krogov avdicije. Kot piše na spletni strani Dunajske filharmonije, se mora novopečeni član opernega orkestra v naslednjih treh letih svojim kolegom tudi dokazati, šele nato lahko zaprosi za sprejem med Dunajske filharmonike, pred tem pa ga seveda spet čakajo avdicije.
Med vrhunskimi glasbeniki tudi dva iz Slovenije
Na novoletnih koncertih lahko v vrstah Dunajskih filharmonikov spremljamo tudi dva Slovenca. Kot prvi se je iz naše države je med najboljše glasbenike na svetu prebil kontrabasist Iztok Hrastnik. Kot veleva pravilo, je najprej leta 2011 postal član orkestra Dunajske državne opere, filharmonik je od leta 2014.
Kontrabasist Iztok Hrastnik (Foto: Filip Waldmann/wienerphilharmoniker.at)
V orkestru filharmonije mu od leta 2019 družbo dela tudi violinistka Petra Kovačič. Glasbenica, ki igra v sekciji prvih violin, je v glasbeno ustvarjanje najboljših dunajskih orkestrov vpeta od leta 2016, ko je bila sprejeta v operni orkester.
Violinistka Petra Kovačič (Foto: Jun Keller/Vienna Philharmonic/FB)
Tudi za vodenje orkestra se zaupa le najboljšim dirigentom. Ta vse od leta 1933 ni stalen, pač pa se sodelovanje z dirigenti sklepa za vsak koncert posebej.
Na prvem koncertu je dirigentsko palčko vihtel Avstrijec Clemens Krauss, ki je vodil tudi vse naslednje novoletne koncerte do vključno leta 1954. Izjema sta bili le povojni leti 1946 in 1947, ko mu je zavezniška uprava zaradi njegovih domnevnih povezav z nacisti prepovedala nastopanje v javnosti.
Herbert von Karajan, ki je vodil novoletni koncert leta 1987 (PROFIMEDIA)
Dirigent Willi Boskovsky, ki je koncert vodil največkrat doslej (PROFIMEDIA)
Zubin Mehta na novoletnem koncertu leta 1998 (PROFIMEDIA)
Najmlajši dirigent v zgodovini novoletnih koncertov Gustavo Dudamel (PROFIMEDIA)
Dirigent Riccardo Muti (Foto: Terry Linke)
Letošnji dirigent Franz Welser-Möst (Foto: Dieter Nagl)
Največ nastopov v dirigentski vlogi na novoletnih koncertih je zbral njegov naslednik Willi Boskovsky. Dunajske filharmonike je vodil na kar 25 zaporednih novoletnih koncertih v Zlati dvorani. Mejnik je postavil tudi njegov naslednik: Američan Lorin Maazel je bil namreč leta 1980 prvi dirigent, ki ni prihajal iz Avstrije. Obenem pa je bil tudi zadnji, ki je orkester vodil večkrat zapored, po njem so se dirigenti zmeraj izmenjavali.
Pomembna imena, ki so na novoletnih koncertih vse do danes vodila Dunajske filharmonike, so med drugim Zubin Mehta, Riccardo Muti, Herbert von Karajan in Gustavo Dudamel, ki je leta 2017 s 36 leti postal najmlajši dirigent v zgodovini koncerta.
Letošnji koncert je vodil avstrijski dirigent Franz Welser-Möst, ki smo ga lahko na novoletnih koncertih v tej vlogi spremljali že leta 2011 in 2013. Na odru Zlate dvorane smo poleg Dunajskih filharmonikov videli tudi dva pevska zbora.
Zapeli bodo Dunajski dečki, ki smo jih v preteklosti na novoletnih koncertih že slišali, prvič pa so na tem koncertu pele tudi Dunajske deklice.
Vaja Dunajskih dečkov in Dunajskih deklic pred letošnjim novoletnim koncertom (Foto: Dieter Nagl)
Program se je tokrat vrtel okoli skladb bratov Edvarda, Josefa in Johanna Straussa mlajšega, slišali smo tudi skladbe drugih ustvarjalcev. Poleg rednega programa, ki je objavljen tukaj, so se zbrani nadejali še treh skladb v dodatku. Običajno je prva dodatna skladba ena izmed hitrih polk. Sledi ji slavni valček Johanna Straussa mlajšega Na Lepi modri Donavi, ki jo običajno spremlja tudi novoletno voščilo dirigenta in orkestra. Tretja skladba v dodatku pa je navadno Radetzky MarschJohanna Straussa starejšega.
Koncerta se je letos na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke udeležila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
