Menu Item
V ljubljanski operni hiši je upravni odbor Prešernovega sklada razglasil letošnje dobitnike Prešernovih nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo letos prejmeta pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer.
Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo pesnica Miljana Cunta za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo; dramska igralka Jana Zupančič za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah; mezzosopranistka Nuška Drašček za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih; stripar Ciril Horjak za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih; scenaristka in režiserka Sara Kern za film Moja Vesna in grafični oblikovalec Tomato Košir za dela na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih.
Prešernovo nagrado sklad podeli ustvarjalki ali ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Ustvarjalec jo lahko prejme le enkrat. Z nagrado Prešernovega sklada pa nagrajujejo vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in so trajno obogatili slovensko kulturo.
Nagrajenec izbran z dvotretjinsko večino glasov
“Prešernov dan in Ta veseli dan kulture sta posebnega pomena, saj se takrat še posebej spomnimo pomena kulture za našo družbo. Prešernovi nagrajenci so tisti, ki imajo najbolj vrhunske oblike umetniškega jezika, hkrati pa nas spomnijo na refleksijo družbe. Svoj vrhunski izraz pa znajo približati tudi ljudem – so dostopni in razumljivi, a imajo umetniški jezik, ki ni dan vsakemu. Verjamem, da je bilo delo komisije tudi letos težko, saj imamo v Sloveniji vrhunske ustvarjalce,” je v uvodnem nagovoru dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Slovenija je sicer med redkimi državami, ki je kulturi posvetila državni praznik, je poudaril Jožef Muhovič, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.
Upravni odbor sicer sestavlja 15 članov, za pomoč pri odločitvi pa imenujejo področne strokovne komisije – za književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, oblikovanje in arhitekturo ter likovne in novomedijske umetnosti. Letos je na javni poziv prispelo 127 vlog za nagrade, vsak nagrajenec pa je izbran z najmanj dvotretjinsko večino glasov vseh članov upravnega odbora.
O dobitnikih odloča 15-članski upravni odbor s pomočjo strokovnih komisij za posamična področja umetnosti. Njihova imena razglasijo ob 3. decembru, rojstnem dnevu Franceta Prešerna, ki ga slovenska kultura obeležuje z dnevom odprtih vrat v akciji Ta veseli dan kulture. Nagrade nato podelijo na državni proslavi večer pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem.
Režijo državne proslave so letos zaupali koreografu Edwardu Clugu iz SNG Maribor.
Upravni odbor nenavdušen nad spremembami pri proslavi
Vlada je na seji konec novembra določila predlog sprememb zakona o Prešernovi nagradi, s katero bi organizacijo proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Muhovič je dejal, da so bili s tem le seznanjeni in da jih niso nič povprašali, prejeli so le dopis. Branil je dosedanje državne proslave pred 8. februarjem, tudi to, da upravni odbor izbere režiserja in scenarista proslave, s katerim pogodbo potem pogodbo sklene ministrstvo za kulturo.
Muhovič je ob tem dodal še, da je že doslej organizacijski del proslave prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, upravni odbor pa je skrbel za vsebinski del. “Upravni je odbor najbolj kompetenten ne le za vsebinski del proslave, temveč tudi za pripravo slavnostnega nagovora, v katerem predstavi nagrajence,” je dejal.
“Vsi, ki delamo v upravnem odboru Prešernovega sklada, vemo, da je priprava proslave vsako leto stresna zadeva. V tem pogledu nimamo nobenega razloga, da se stresu ne bi odpovedali. Ampak metafora, ki jo ob tem vidim – recimo, da imate načrt napraviti rojstnodnevno zabavo za mamo ali svojega otroka. Ker nimate časa in imate natrpan urnik, na internetu najdete agencijo za organizacijo rojstnodnevnih proslav. Izberete lahko scenarij, plačate, praznovanje pa vam organizirajo. Ampak to rojstnodnevno praznovanje pravzaprav ni praznovanje, Prešernova proslava pa je praznovanje. Nekdo mu mora dati konceptualni ton, in to ne more biti koordinacijski odbor, ki ima več kot dovolj drugih dolžnosti in nalog,” se je slikovito odzval predsednik upravnega odbora.
Muhovič je opozoril še, da novi predlog ne predvideva morebitne zavrnitve nagrade oziroma dejstva, da bi nekdo nagrado naknadno zahteval (primer Makarovič).
Lanski nagrajenci
Lani sta Prešernovo nagrado prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič. Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
Spomnimo, kar nekaj prahu je letos dvignilo dogajanje v povezavi s Svetlano Makarovič. Umetnica je namreč pričakovala, da ji bodo vrnili Prešernovo nagrado po tem, ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah Marka Rupnika. Nagrado je sama leta 2000 zavrnila ravno zato, ker jo je prejel tudi Rupnik. Ministrstvo za kulturo je Svetlani Makarovič letos izplačalo denarni del nagrade v višini 8.346 evrov, to izplačilo pa obravnava policija. Zadevo je v obravnavo policiji odstopila Komisija za preprečevanje korupcije.
Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946. Z zakonom, sprejetim leta 1955, so bile poimenovane po Francetu Prešernu. Na začetku niso bile namenjene zgolj dosežkom na področju umetnosti, temveč so jih podeljevali tudi akademikom in znanstvenikom, raziskovalcem ter inovatorjem. Od leta 1961 so Prešernove nagrade namenjene samo še umetniškemu delovanju, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado posameznik praviloma lahko prejme le enkrat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!