Prešernovi nagradi za življenjsko delo za leto 2024 sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog Henrik Neubauer. Kot med drugim piše v utemeljitvi, Vouk za izviren in vpliven pesniški glas, Neubauer pa zaradi številnih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture.
Vrednost poezije Erike Vouk na zunaj in na znotraj potrjuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018 (Bela Evridika, Animo, Opis slike, Valovanje, Rubin, Ta dan itd.), in več prestižnih pesniških priznanj, njeno pisanje pa označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta.
Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime, med drugim piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Kot so še zapisali, je temeljna značilnost njene izpovedi miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja (V najmanjšem, 2002).
Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. V iskanju zaokroženih pomenov trči ob tesnobo, muko, bolečino in nemoč. Celostni položaji niso varna zatočišča, temveč so tudi sami izpostavljeni sesutju in razgradnji. Tako pesnica prisoja ljubezni “nepopolno popolnost sveta” (Zgrbljeno, 2013), ki se izraža s poljubi, povezuje z večnostjo, hkrati pa je zapisana preziru in izgubi (Vonj po človeku, 2007). Nobena realnost človeka ne more zajeti popolnosti. Slednja se lahko udejanji le v ustvarjalnih poskusih umetnika, v opisih podob, v izjedkanih vedutah, kot “pogled s črnino / prikovan na slikah” (Vse barke, 2002) ali na družinskih fotografijah. Tudi izrazna moč reprodukcij sveta ni neoporečna, podrejena je drsenju čopiča in odsevu svetlobe (Preveč, 2002).
Pesnico spremlja slutnja, da ostajajo prave resnice izven uveljavljene jezikovne izraznosti. Možnost zaključenih pomenov se tako zoži, mesto besede prevzema tišina, da se pesniški jaz zateka “med tesne stečine nebesed” (Srkam tišino, 2008) in se izraža z zamolki, ko neizrekljivo upoveduje “v pesem brez besede” (In se je izteklo, 2008). Jezik ne zajema vseh odtenkov stvarnosti, ne izraža dokončnih smislov, ostajajo nepokrite cone, ki ustvarjajo vedenje, da obstaja še drugo, neimenovano in neodjenljivo, v večni prisotnosti nedorekljivo. Gre za pomene, ki delujejo kot približevalnica ali asimptota in ne omogočajo pravega stika in dotika.
S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, je še zapisano v obrazložitvi strokovne komisije za književnost.
Henrik Neubauer
Baletni plesalec, koreograf, zdravnik, režiser in pedagog Henrik Neubauer je Prešernovo nagrado prejel zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru, pa med drugim piše v obrazložitvi strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti.
Kot so še zapisali v utemeljitvi, se je Neubauer znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, jedro njegove ustvarjalnosti pa predstavlja kreacija koreografij in priprava opernih režij. Dodali so, da se je vse do danes podpisal pod več kot 80 samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev (Risto Savin, Zvonimir Ciglič, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Lojze Lebič, Ivo Petrič, Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Gabrijelčič, Larisa Vrhunc, Karol Pahor, Josip Ipavec).
Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi 15 režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.
Kot velik poznavalec operne literature in humanistično orientiran intelektualec je dal pomemben prispevek tudi k slovenski operni prevodni praksi, saj je prevedel več libretov iz glasbenogledaliških del Mozarta, Straussa mlajšega, Donizettija, Paškeviča in Rossinija, so še zapisali v utemeljitvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje