Ob današnjem prazniku številne prireditve, kulturne ustanove brezplačne (FOTO)

Danes mineva 175 let od smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slovenija je ena redkih držav, ki je kulturi in svojemu največjemu pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan – 8. februar. Ob kulturnem prazniku so se tako povsod po Sloveniji odvile večje in manjše prireditve.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je pripravilo 38. tradicionalni recital Prešernove poezije ob pesnikovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu. V Kranju je potekal tradicionalni, že 21. Prešernov smenj. V počastitev spomina na Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja, je gorenjska prestolnica znova postala prizorišče pestrega kulturnega in umetniškega dogajanja ter raznolike sejemske ponudbe. Ulice in trge mesta so zavzeli mojstri domače in umetnostne obrti, za popestritev dogajanja pa so skrbele recitacije Prešernovih pesmi, nastopi pevskih zborov in folklornih skupin ter lajnarji.

Posebej živahno je bilo v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dopoldne položila venec k spomeniku Franceta Prešerna v Ljubljani. Zvečer se bo udeležila pogovora s Prešernovimi nagrajenci v Prešernovem gledališču Kranj, kjer bo imela slavnostni nagovor. Gardna enota Slovenske vojske je dopoldne v imenu predsednice republike položila venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je opoldne na Gradu Brdo priredila svečano kosilo v čast letošnjim Prešernovim nagrajenkam in nagrajencem.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelili na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.

Slovenskega kulturnega praznika so se z različnimi prireditvami spominjali tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.