Menu Item
Vodji mednarodnega filmskega festivala v Berlinu sta v ponedeljek ob predstavitvi tekmovalnega programa letošnjega festivala poudarila, da je Berlinale "prostor vključevanja in dialoga". Njuna izjava se navezuje na poziv k bojkotu nemških kulturnih ustanov zaradi odnosa Nemčije do vojne v Gazi.
Več kot štiri mesece po začetku vojne v Gazi sta vodji berlinskega filmskega festivala Mariette Rissenbeek in Carlo Chatrian izrazila sožalje “vsem žrtvam humanitarne krize na Bližnjem vzhodu”. Izrazila sta tudi zaskrbljenost zaradi “širjenja antisemitizma, sovraštva do muslimanov in sovražnega govora v Nemčiji in po svetu”, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Začetek vojne 7. oktobra je razburkal nemško kulturno sceno, kjer je močna podpora Berlina Izraelu sprožila kritike, da so propalestinski glasovi potisnjeni na obrobje. V sklopu kampanje Strike Germany so bili kulturni ustvarjalci pozvani k bojkotu kulturnih ustanov v Nemčiji. Peticijo je podpisalo več sto ustvarjalcev, med njimi je tudi Nobelova nagrajenka Annie Ernaux.
V povezavi z omenjeno kampanjo je Chatrian povedal, da od režiserjev filmov, uvrščenih v glavni tekmovalni program, ni prejel nobenega signala, da bi kateri nameraval umakniti svoj film. “Če se bo to zgodilo, se bomo s tem ukvarjali. Takšno odločitev bomo sicer obžalovali, a jo bomo spoštovali,” je povedal.
“Berlinale je prostor vključevanja in dialoga,” je poudaril Chatrian in opozoril, da bosta sredi februarja na festivalu prikazana izraelsko-palestinski dokumentarec in film izraelskega režiserja Amosa Gitaija.
Berlinski senator za kulturo Joe Chialo (CDU) pa je po poročanju spletnega portala Spiegel razveljavil sporno protidiskriminacijsko klavzulo pri subvencijah za kulturo. “Zaradi pravnih pomislekov, da protidiskriminacijska klavzula v tej obliki ni pravno varna, se takoj preneha uporabljati pri odločitvah glede financiranju,” so v ponedeljek sporočili z uprave za kulturo.
Vendar pa cilj “nediskriminatorne kulture” po pisanju spletnega portala ostaja. “Še naprej se bom zavzemal za nediskriminatoren razvoj berlinske kulture. Vendar pa moram resno upoštevati pravne in kritične glasove, ki so v uvedeni klavzuli videli omejevanje umetniške svobode,” je povedal Chialo.
V začetku januarja so na upravi za kulturo napovedali, da se bodo morali prejemniki javnih sredstev s klavzulo med drugim zavezati k boju proti antisemitizmu. Podlaga za to naj bi bila opredelitev antisemitizma, kot jo je sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA) in njena razširitev s strani nemške vlade.
Chialo je, kot je pojasnil, želel zagotoviti, da se javna sredstva ne bi uporabljala za podporo rasističnih, antisemitskih ali protiqueerovskih oblik izražanja. Po podatkih uprave za kulturo je bila klavzula uvedena pred približno enim mesecem. V odprtem pismu, ki je bilo pozneje izbrisano, je proti “prisilnemu priznanju” protestiralo več sto kulturnih delavcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!