Rusija znova na beneškem bienalu? Odločitev sprožila politični spor

Tudi italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli je pred dnevi v imenu vlade izjavil, da ne stoji za Buttafuocovo odločitvijo. Rusija zaradi vojne v Ukrajini na preteklih dveh beneških umetnostnih bienalih v letih 2022 in 2024 ni sodelovala.

Načrtovanemu ponovnemu odprtju ruskega paviljona na bienalu v Benetkah nasprotujeta tudi za kulturo pristojen evropski komisar Glenn Micallef in izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen.

"Odločitev beneškega bienala ni združljiva s kolektivnim odzivom EU na brutalno agresijo Rusije," sta komentirala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Ob tem sta napovedala, da bodo v Bruslju "proučili nadaljnje ukrepe, vključno z začasno ustavitvijo ali prekinitvijo subvencije EU za beneško fundacijo", če bodo v Benetkah vztrajali pri svoji odločitvi.

26 evropskih poslancev iz različnih političnih skupin pa je že konec minulega tedna naslovilo odprto pismo na Buttafuoca in zahtevalo preklic njegove odločitve. Med podpisniki je podpredsednica Evropskega parlamenta Pina Picierno. Poslanci so v pismu ostro obsodili sodelovanje Rusije na beneškem bienalu, medtem ko se ruska država še naprej vojskuje v Ukrajini.

"Takšna odločitev bi lahko legitimirala režim, ki je odgovoren za nenehno nasilje, in bi škodovala moralni avtoriteti bienala," piše v pismu, ki so ga podpisali člani političnih skupin v Evropskem parlamentu: EPP, socialdemokrati, Renew, Zeleni, ECR in Levica.

Pismo, katerega prvi podpisnik je latvijski poslanec Martins Stakis, tudi opozarja, da je beneški bienale v zgodovini predstavljal svobodo, dostojanstvo in solidarnost med narodi, njegovo vodstvo pa naj zagotovi, da bodo ta načela še naprej v središču njegovih odločitev.

Odzvala se je tudi ruska feministična skupina Pussy Riot

Odzvala se je tudi ruska feministična skupina Pussy Riot, ki je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedala, da bo protestirala proti ponovnemu sodelovanju Rusije na beneškem bienalu. Kolektiv je ob tem objavil: "Imamo sporočilo za te krvoločne propagandiste: pričakujte odpor. Želimo izraziti svojo neomejeno solidarnost z Ukrajino, žrtvami ruskih vojnih zločinov, ruskimi političnimi zaporniki in ukrajinskimi vojnimi ujetniki." Ob tem so Pussy Riot poudarile, da je odločitev o ruski udeležbi na beneškem bienalu "politična odločitev Italije".

"Predsednika bienala imenuje italijanska vlada. Ruski paviljon ni veleposlaništvo, ni suvereno ozemlje in nima diplomatskega statusa. Italija, beneške oblasti in bienale lahko rečejo ne, če želijo," je še objavil kolektiv, za katerega je uradna ruska udeležba na bienalu "velik udarec za varnost Evrope".

Protesti tudi v Ukrajini

Rusija je za letos napovedala, da bo svoj paviljon na beneškem paviljonu opremila z deli domačih umetnikov, zaradi česar so minuli konec tedna protestirali tudi v Ukrajini. Ukrajinska zunanji minister Andrij Sibiga in ministrica za kulturo Tetjana Berežna sta ob tem navedla, da ima imenovana vodja ruskega paviljona stike z obrambno industrijo svoje države, kar naj bi po njunem pomenilo, da je "kultura v Rusiji neločljivo povezana z militarističnim režimom".

Kuratorka ruskega paviljona je Anastasija Karneeva, ki je leta 2016 skupaj z Ekaterino Vinokurovo, hčerko ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ustanovila podjetje Smart Art. Pri organizaciji ruskega paviljona sodeluje tudi Mihail Švidkoj, ruski predstavnik za mednarodne kulturne odnose in nekdanji minister za kulturo. Rusija namerava na bienalu sodelovati s projektom z naslovom The Tree Is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu).

Bo Buttafuoco vztrajal ali se bo uklonil kritikam?

Buttafuoco je zdaj po pisanju APA pred težko odločitvijo: ali bo vztrajal pri kulturni avtonomiji bienala ali se bo uklonil kritikam. Slednje bi sicer bilo v nasprotju z njegovim stališčem, da je bienale odprt za vse države - od Rusije in Irana do Izraela, Ukrajine in Belorusije.

Beneški filozof in nekdanji župan mesta v laguni Massimo Cacciari je medtem podprl Buttafuoca in izjavil, da je beneški bienale avtonomna ustanova in sama odloča o svoji kulturni usmeritvi. Kot je še dodal, so politične ocene mogoče šele, ko so umetniška dela že razstavljena. Če bi se med njimi našla propaganda za rusko agresivno vojno proti Ukrajini, bi bilo mogoče odločitev kritizirati in po potrebi sprejeti ukrepe, je še menil.

Beneški umetnostni bienale, ki bo letos od 9. maja do 22. novembra, je ena najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti. Za letos je napovedana udeležba 99 držav, kar je bistveno več kot pred dvema letoma, ko je sodelovalo 88 držav. Slovenija se bo predstavila s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group.