S pomočjo 101 prostovoljca pregledali in digitalizirali rokopise Srečka Kosovela

Projekt Od rokopisa do besede so v NUK začeli lani, z njim pa so povezali klasično knjižnično delo z digitalnimi pristopi in s sodelovanjem zainteresiranih posameznikov, da bi Kosovelovi rokopisi postali širše dostopni za raziskovanje, izobraževanje in javnost nasploh. Projekt je predlagala nova ravnateljica Jana Kolar, ki je na današnji novinarski konferenci izrazila veselje nad tem, kako hitro in s kakšno zagnanostjo so ga izvedli.

Kot je povedala vodja projekta Ajda Zavrtanik Drglin, je del Kosovelove zapuščine v dLibu dostopen od leta 2013, vendar pa so njegovi rokopisi zelo težko berljivi, poleg tega so obstajali le skeni v obliki slik, ki jih denimo ljudje z oviranostmi ne morejo uporabljati. Zato so želeli opraviti transkripcije zapisov.

Ker jih je bilo na dLibu več kot 1.000, so za začetno optično prepoznavo znakov uporabili orodje umetne inteligence Transkribus in se odločili poiskati prostovoljce. Javilo se jih je več kot 120, izbrani prostovoljci različnih generacij in poklicev pa so nato v drugi fazi pregledali paket po deset rokopisov. V celoti so bile transkripcije pregledane dvakrat.

Ena od prostovoljk je bila tudi upokojena knjižničarka Ivanka Učakar, ki je pojasnila, kako je delo potekalo: pogledala je sken in poskušala prebrati rokopisno besedilo, nato je pogledala, "kaj je naredila mašinca". V projektu se je sicer izkazalo, da je približno 45 odstotkov transkripcij jasnih, pri ostalih pa je vsaj ena beseda težko prepoznavna. Ugotovili so tudi, da skoraj noben rokopis ni enak objavljenemu Kosovelovemu besedilu.

Kosovelovo zapuščino so v NUK začeli zbirati po njegovi smrti. Leta 1949 so že odkupili del, ki se je nahajal v Kosoveli hiši v Tomaju, je pojasnil Marijan Rupert, vodja rokopisne zbirke, ki je z novim letom postala še nacionalni literarni arhiv. Stala je 110.000 din, je ponazoril in pojasnil, da so se temu kasneje pridružile še stvari njegovih prijateljev. Zadnji Kosovelovi rokopisi so v NUK prišli po letu 2020.

Agresivno črnilo mestoma že prežrlo zapise

Med razlogi, zakaj je pomembno, da se zapuščina ohrani, je naštel tako papir slabe kakovosti kot agresivno črnilo, ki je mestoma že prežrlo Kosovelove zapise. Črnila pa so že del novega projekta, v katerem bodo na podlagi njihove analize poskušali časovno določiti nastanke rokopisov.

Kot je povedala dijakinja Gimnazije Želimlje Manca Boh, jih analizirajo z infrardečo spektroskopijo, hiperspektralnim oslikovanjem, sledilo pa bo še mikroskopsko oslikovanje, nato bodo rokopise predstavili širši javnosti. Pri projektu NUK sodeluje s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo.

NUK bo Kosovelu v letošnjem letu posvetil tudi veliko razstavo, ki bo po Rupertovih napovedih izpostavila videnje njegovega časa in celotno obdobje njegovega ustvarjanja. Kot je dodal, Kosovel ni pisal le kraških in ekspresionističnih pesmi, ampak ima tudi opus religiozne lirike.

Podobno kot pri Kosovelu se bodo v NUK lotili še zapuščine Zofke Kveder, in sicer v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici. Med načrti letošnjega leta pa je ravnateljica omenila še razstavo o srednjeveških fragmentih, ki jo pripravlja umetnostna zgodovinarka Nataša Golob.