Skrita čustva kraljev in vohunov: kaj razkrivajo več stoletij stara ljubezenska pisma

Ljubezen je, kot pravijo, veličastna in večplastna stvar. Lahko zajema hrepenenje, osamljenost, bolečino, ljubosumje, žalost in včasih veselje. Ob bližajočem se valentinovem britanski Narodni arhiv odpira razstavo "Ljubezenska pisma", ki zajema pet stoletij zgodovine.

Kustosinja Victoria Iglikowski-Broad poudarja, da zbirka združuje legendarne romance in zgodbe navadnih ljudi, od malih oglasov do vojnih pisem. "Poskušamo razširiti obzorja o tem, kaj vse je lahko ljubezensko pismo," je povedala za tiskovno agencijo AP. "Izraze ljubezni je mogoče najti na vseh mogočih in presenetljivih mestih."

Pisma imajo različne oblike. Razstava obsega vse od malih oglasov iz začetka 20. stoletja, s katerimi so iskali istospolne partnerje, do pisem, ki so jih dekleta pošiljala vojakom na fronto, in srednjeveških pesmi o strtem srcu.

Osrednji eksponat je ganljivo pismo Roberta Dudleyja kraljici Elizabeti I., napisano leta 1588 tik pred njegovo smrtjo. Kraljica je poslednje pismo svojega "ubogega starega služabnika" hranila ob postelji vse do svoje smrti 15 let pozneje.

Družinske in prijateljske vezi

Ljubezen na razstavi ne zajema le romantike. Družinske vezi se kažejo v lastnoročni oporoki Jane Austen iz leta 1817, s katero skoraj vse zapušča svoji ljubljeni sestri Cassandri, ter v pismu iz leta 1956, v katerem oče londonskih gangsterskih dvojčkov Reggieja in Ronnieja Kraya prosi sodišče za prizanesljivost do sinov, češ da je "njuna edina življenjska skrb delati dobro vsem".

Med avtorji pisem najdemo vse od revežev do princev. V prošnji iz leta 1851 brezposelni 71-letni tkalec Daniel Rush prosi oblasti, naj ga ne ločijo od žene in ju pošljejo v ubožnico. Pismo je razstavljeno poleg listine o odstopu, s katero se je kralj Edvard VIII. leta 1936 odrekel prestolu, da bi se lahko poročil z "žensko, ki jo ljubim", dvakrat ločeno Američanko Wallis Simpson.

Drugi dokumenti govorijo o izgubljenih ljubeznih. Na ogled je še nikoli prej razstavljeno pismo iz leta 1944, ki ga je mladi britanski obveščevalec John Cairncross pisal svojemu nekdanjemu dekletu Glorii Barraclough in v njem razmišljal, kako bi se stvari lahko odvile. "Bi se razšla, sem se spraševal, če bi vedela, kaj naju čaka?"

Bralci bodo morda menili, da jo je Barraclough še dobro odnesla, leta pozneje so Cairncrossa razkrinkali kot sovjetskega vohuna.

Kraljeve romance in tragedije

Nekatere ljubezenske zgodbe govorijo o nevarnosti, strtem srcu in tragediji. V eni izmed njih lord Alfred Douglas, zaman, prosi kraljico Viktorijo, naj pomilosti njegovega ljubimca Oscarja Wilda. Pisatelj je bil obsojen na dve leti zapora zaradi "hude nespodobnosti", potem ko je Douglasov oče iz maščevanja razkril njuno razmerje.

Pismo kraljice Henriete Marije kralju Karlu I., naslovljeno na "moje drago srce", je prava redkost, saj britanska kraljeva družina svoje zasebne dokumente skrbno varuje.

Našli so ga med predmeti, ki jih je kralj na begu zapustil leta 1645 po porazu rojalističnih sil na bojišču v angleški državljanski vojni. Karel je vojno izgubil, leta 1649 so mu sodili, ga obsodili in usmrtili. Pismo je pristalo v arhivu parlamenta, ki so ga lani preselili v Narodni arhiv.

"Nimamo veliko takšnih intimnih pisem med monarhi," je dejal zgodovinar Narodnega arhiva Neil Johnston. "To je majhen dragulj v katastrofi angleške državljanske vojne."

Razstava "Ljubezenska pisma" se je odprla ta konec tedna in bo na ogled do 12. aprila. Vstop je prost.