Menu Item
Ljubljanski mestni kino Kinodvor ima v letošnjem letu trojni razlog slavje. Obeležujejo stoletnico delovanja na Kolodvorski, art kino bo upihnil 20. svečko, Javni zavod Kinodvor pa bo praznoval 15. leto delovanja.
Mestni kino Kinodvor bo letos praznoval tri obletnice: stoletnico kina na Kolodvorski, dvajsetletnico art kina in 15-letnico Javnega zavoda Kinodvor. Obletnice bodo obeležili z vrsto dogodki, s katerimi želijo opozoriti na vlogo mestnega kina kot urbanega kulturnega, ustvarjalnega in medgeneracijskega družabnega središča, so zapisali v Kinodvoru.
Kot so prepričani v Kinodvoru, bo to simbolno pomembno leto za filmsko kulturo v mestu dobra priložnost za praznovanje, obenem pa tudi za razmislek o dosežkih in načrtovanje prihodnosti, v katero ob letu obletnic stopajo z optimizmom.
K temu bo pripomogel tudi uspeh lanskega leta, ko so v mestnem kinu kljub ukrepom, ki so bili v veljavi do sredine aprila, presegli pričakovanja o obisku – na projekcijah v kinu so znova našteli več kot 100.000 obiskovalcev, od tega več kot 33.000 v programu za mlada občinstva s filmsko vzgojo. Za uspešen projekt se je izkazal tudi Film pod zvezdami, ki ga pripravljajo z Ljubljanskim gradom, v sklopu katerega so prodali skoraj 16.500 vstopnic.
Od filmov je največji obisk beležil slovenski celovečerec Tijane Zinajić Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je dosegel kar 4000 ogledov, sledil mu je večkrat nagrajeni film švedskega režiserja Rubna Östlunda Trikotnik žalosti, ki si ga je od konca novembra, ko je bil uvrščen na program, ogledalo že več kot 3000 obiskovalcev. Film je še vedno na sporedu.
Preberite še: Tijana Zinajić: Biti prasica je ene vrste svoboda
Leto obletnic kulturne vitalnosti v prestolnici
Letošnje jubilejno leto bodo že ta mesec začeli z 12 projekcijami najbolj obiskanih filmov z rednega sporeda Kinodvora. V programu Za zamudnike se bodo zvrstili vsako zadnjo nedeljo v mesecu, napovedujejo, predstavljajo pa jih tudi s priložnostno razstavo v galeriji kina. Prvi na sporedu bo 29. januarja film Lov režiserja Thomasa Vinterberga, ki si ga je na skoraj 60 projekcijah ogledalo skoraj 5000 ljudi.
Zgodovina Kinodvora sega v leto 1923, ko so 15. oktobra odprli kino Ljubljanski dvor. To je bil prvi prostor, namensko projektiran kot kino, Ljubljana pa je z njim dobila razkošno kinogledališče, kakršna so v 20. letih minulega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, so spomnili v Kinodvoru.
Preberite še: Ko bolnišnična soba postane kinodvorana
Leto 2023 pa zaznamujejo obletnice še nekaterih drugih pobud in institucij, ki so pomembno prispevale k raznolikosti in vitalnosti filmske kulture v Ljubljani. Tako so januarja 1923 v stavbi današnje Slovenske filharmonije odprli Kino Matica, julija 1963 pa je v dvorani na Miklošičevi ulici začela delovati Jugoslovanska kinoteka. Oktobra 2003 je Slovenska kinoteka v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in ministrstvom za kulturo odprla prvi art kino v Ljubljani, poimenovan Kinodvor. Leta 2008 je Mestna občina Ljubljana ustanovila Javni zavod Kinodvor, oktobra istega leta pa je začel delovati mestni kino Kinodvor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!