V Bratislavi odprli razstavo o Plečniku, ki je "simbol povezovanja srednje Evrope"

Odprtja razstave, ki so jo pripravili pod pokroviteljstvom štirih predsednikov, sta se poleg slovenske predsednice Nataše Pirc Musarin predsednika Slovaške udeležila tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in češki predsednik Petr Pavel, so sporočili z urada predsednice republike.

Kot so še sporočili, razstava prinaša nov pogled na Plečnikovo delo, saj jo dopolnjuje primerjava s slovaškim arhitektom Dušanom Jurkovičem, in poudarja vpliv profesorja Plečnika na slovaške arhitekte, ki so študirali v Pragi. Čeprav na Slovaškem ni Plečnikovih izvirnih del, so na razstavi predstavljena dela njegovih učencev, v katerih je prepoznaven njegov vpliv.

Predsednica Pirc Musar, ki je že aprila sprejela častno pokroviteljstvo nad razstavo, ob tem poudarja, da je Slovenija ponosna na Plečnika - vizionarja, čigar delo še danes navdihuje generacije mladih arhitektov.

"Razstava je dragocena pobuda za širjenje poznavanja Plečnikove kulturne dediščine ter kot izraz spoštovanja do umetniške zapuščine, ki povezuje narode srednjeevropskega prostora," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.

"Plečnik je oblikoval kulturno dediščino"

V nagovoru na odprtju razstave je Pirc Musar izpostavila, da Plečnik ni ustvarjal le prostorske in estetske lepote, temveč je oblikoval kulturno dediščino, ki presega meje časov, narodov in mest. "Njegovo delo ostaja svetel zgled vsem, ki si prizadevajo oblikovati prihodnost s spoštovanjem preteklosti," je povedala.

Plečnikova zapuščina je po njenih besedah danes prepoznana kot pomemben del evropske kulturne dediščine. Njegova dela veljajo za zgled, ki navdihuje nove generacije arhitektov.

"Razstava, ki jo danes odpiramo na Bratislavskem gradu, ni le poklon Plečnikovi genialnosti, temveč tudi simbol povezovanja srednje Evrope, kjer so se vedno prepletali vplivi različnih kultur. Bratislava, v neposredni bližini Dunaja, Prage in Ljubljane, je idealen kraj za takšno predstavitev Plečnikovega ustvarjalnega prispevka k evropski arhitekturi," je še povedala Pirc Musar.

Inovator in avantgardist

Avstrijski predsednik Van der Bellen je v svojem nagovoru poudaril, da je bil Plečnik inovator in avantgardist. Spomnil je, da njegova najspektakularnejša dela stojijo v Pragi in Ljubljani, njegove umetniške korenine pa segajo na Dunaj. Plečnikovo delo je tako ustvarilo umetniško vez med več državami.

"Umetnost je bila vedno eno najučinkovitejših sredstev za premagovanje meja. Seveda ne vsaka oblika umetnosti, saj vemo, kam vodi, ko je umetniški izraz nacionaliziran in vklenjen v lažno domoljubne okove. Tukaj, na tej razstavi, vidimo ravno nasprotno: moč umetnosti, ki nas povezuje," je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Tudi Pellegrini je poudaril, da je Plečnik v Srednji Evropi gradil mostove. Pavel pa je dodal, da arhitekt predstavlja kulturno vez med državami Srednje Evrope. "Plečnik nas spominja, da je kulturna dediščina skupna," je izpostavil.

Razstavo so v Slovaškem narodnem muzeju pripravili v sodelovanju s Praškim tednom arhitekture. Kot je zapisano na spletni strani slednjega, razstava predstavi Plečnikova dela na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani ter dela njegovih učencev, ki so imeli pomembno vlogo v arhitekturnem razvoju Srednje Evrope.

Eksponate za razstavo sta posodila Praški grad in Mestni muzeja Ljubljana, iz zbirk Slovaškega narodnega muzeja pa je na omenjeni spletni strani med drugim izpostavljen model Jurkovičeve vile.

Razpet med Prago in Ljubljano

Plečnik (1872-1957) je najprej obiskoval umetnoobrtno šolo v Gradcu. Na Dunaju je bil študent arhitekta Otta Wagnerja. Po končanem študiju je s štipendijo skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z Narodno in univerzitetno knjižnico ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, predvsem glasbi, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Leta 2021 so bila izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.

Razstava Jože Plečnik, arhitekt Srednje Evrope bo v Bratislavi na ogled do 30. junija 2026.