Desetletje od prvih pobud se je na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine uvrstil tudi izbor Plečnikovih del, ki so jim z vpisom priznali izjemno univerzalno vrednost. S tem so potrdili tudi izjemen pomen opusa slovenskega arhitekta, ki je megalomanske ideje prilagodil na intimni prostor ter jih zgradil po meri človeka.
Od minule srede dalje je Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine bogatejši za sedem del sestavnih delov iz bogatega opusa arhitekta Jožeta Plečnika. O tej najvišji mednarodni potrditvi mojstrstva pionirja moderne arhitekture 20. stoletja smo se pogovarjali s Tomažem Štoko, koordinatorjem delovne skupine za pripravo Plečnikove nominacije.
Na Unescov seznam kulturne dediščine je umeščenih malo sodobnih arhitekturnih stvaritev 20. stoletja. Prav tako je večina arhitektov vpisanih zgolj z enim delom. Ta teden pa se je na seznam uvrstilo kar sedem sestavnih delov Jožeta Plečnika. Čemu pripisujete tak uspeh?
Leta 2004 je bila na Unescu narejena analiza z naslovom Filling the gap, ko je bilo ugotovljeno, da je na seznam uvrščenih zelo malo del iz 20. stoletja, zato so se začele spodbujati nominacije na tem področju. Kljub temu pa je nominacija Plečnika resnično bolj unikatna. V nekaterih segmentih najdemo podobnosti z nominacijama Le Corbusierja in Franka Lloyda Wrigha. Pri Unescu se namreč na seznam ne vpisuje opusa umetnika, temveč dela z izjemno univerzalno vsebino, ki imajo v ospredju določen koncept.
Kakšen koncept je bil v ospredju pri nominaciji izbranih Plečnikovih del?
Koncept preoblikovanja mesta, saj je pri Plečniku največji poudarek na javnem prostoru. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije so se pojavile nove države in takrat je en sam arhitekt, torej Plečnik,v kratkem obdobju preoblikoval Ljubljano iz nekega majhnega provincialnega mesta v simbolično prestolnico.
Kako mu je to uspelo?
To je naredil na povsem svoj način. V prvi polovici 20. stoletja je bil arhitekturni razvoj zelo hiter in progresiven, Plečnik pa se je vsem tem tendencam izognil in ubral svojo pot. Mesta ni želel zamenjati z novim, temveč ga je želel nadgraditi in kontekstualizirati. Iskal je različne nivoje mesta ter zgodovinske, arhitekturne, nesnovne in topografske danosti mesta artikuliral v neko novo celoto imenovano Plečnikova Ljubljana.
Kaj je zaobjeto pod Plečnikovo Ljubljano?
Gre za niz parkov, trgov, ulic, mostov in javnih stavb, ki so zgrajene po meri človeka. Obstoječi prostor je zapolnil z vsebino in s pomeni, kar je v tistem času predstavljalo obstransko možnost, saj je šel arhitekturni razvoj v drugo smer. Ko pa je nastopila kriza modernizma od 70. let dalje, se je pokazalo, da je Plečnikov pristop veliko bolj trajnosten, saj združuje številne različne nivoje, zaradi katerih je kvaliteta prostora bistveno večja.
Pri novih, modernističnih mestih težava nastopi ravno zaradi tega, ker so mesta znotraj sebe razdeljena. Plečnik pa je obvladal ravno to prepletenost. Imamo srečo, da smo ga imeli.
Bi lahko Plečnika označili za drznega in radikalnega arhitekta?
Plečnik je razmišljal na veliko, bil je zelo kreativen in inovativen, kljub temu, da je ideje povzemal iz preteklosti. Novejše teorije so želele prekiniti vez s preteklostjo in z vsem, kar je staro. Plečnik pa je črpal iz preteklosti ter jo preoblikoval v okvirih svojega jezika in svojih idej.
Sam proces nominacije je bil zelo dolgotrajen in kompleksen postopek. Od prve iniciative do vpisa je minilo desetletje.
Gre za zelo zapleten proces priprave, ki združuje različne nivoje, vse od upravljanja in interpretiranja kulturne dediščine do varovanja in ohranjanja, v delovno skupino pa je treba vključiti vrsto strokovnjakov ter upoštevati številne faktorje. Časovno se sicer desetletje sliši zelo dolg čas, vendar v primerjavi z ostalimi vpisi 20. stoletja ni tako veliko. Nominacija Le Corbusiera, ki velja za največjega arhitekta 20. stoletja, je bila sprejeta po 16. letih, leta 2016. Franka Lloyda Wrighta so na Unescov seznam uspeli vpisati po 15. letih, obe nominaciji pa so dvakrat celo zavrnili, torej nam je s tega vidika šlo pravzaprav zelo dobro.
Kaj menite, da bo ta vpis prinesel za sabo?
Že sam postopek priprave na nominacijo je prinesel ogromno. Znotraj priprave nominacije se je tako uredilo nove konservatorske načrte, nadgradil se je odlok o imenovanju Plečnikovih del za spomenik državnega pomena, varovano območje se je razširilo, uredili smo krovno upravljanje. Znotraj procesa nominacije smo tako dobili nek trden sistem, ki omogoča prihodnost varovanja ter nadaljnje delanje na kvaliteti.
Hkrati pa jedro vsakega vpisa predstavlja t.i. OUV (izjemna univerzalna vrednost), kjer so v ospredju ključne vrednote Plečnikove arhitekture, ki smo jih morali jasno opredeliti.
Kaj ste identificirali za ključne vrednote Plečnikovega ustvarjanja?
Določili smo različne atribute. Prvič kontekstualiziranje mesta in oblikovanje po meri človeka, ki predstavlja osrednja atributa. Gre za vpenjanje različnih nivojev danega prostora v nadgradnjo obstoječega mesta. Kot drugo vrednoto smo določili Plečnikovo več-funkcionalnost. Njegovi mostovi recimo niso samo mostovi, temveč predstavljajo tudi pomembne točke javnega življenja. Tretji vidik je ekonomičnost, Plečnik je bil zelo kreativen pri uporabi materialov.
Če je nekje v Ljubljani videl zanimiv element, ga je uporabil v novi funkciji. Ograja na Gerberjevem stopnišču je bila tako prej na osrednjem mostu Tromostovja, Plečnik pa jo je le prenesel na drugo lokacijo. Četrti atribut je Plečnikov arhitekturni jezik, torej Plečnikova sposobnost preoblikovanja klasične in globalne arhitekture v neke nove oblike. Plečnik jemlje te klasične vplive in jih preoblikuje v nove celote, pri čemer mesto oblikuje kot human prostor z mislijo na uporabnika.
Vegova ulica recimo ima zasnovo, ki ponazarja ključne vrednote Plečnikovega ustvarjanja, saj ima hkrati park, razgledno teraso, sprehajališče ter je kulturna os. Množico stvari je vnesel v takšno malo ulico ter jo zasnoval na monumentalen način, vendar po meri človeka.
Lahko potegnete kakšno vzporednico med Plečnikovim ustvarjanjem in arhitekturo danes? Se vam zdi, da bi njegovim delom, če bi bila ustvarjenja v današnjem času, tudi pripisovali takšno vrednost?
V svojem času je bil Plečnik izjema, vsi drugi arhitekti so šli namreč v drugo smer. Ko je nastopila kriza modernizma v 70. letih ter s pojavom postmodernizma pa so se začeli arhitekti vračati h klasičnim elementom in takrat je tudi Plečnik postajal vse bolj popularen. Bil je nekakšen proto-postmodernist. Ključen je bil moment leta 1986, ko je bila razstava v pariškem Nacionalnem centru za umetnost in kulturo Georges Pompidou, ki je potovala po celem svetu in takrat je Plečnik postal svetovni fenomen.
Kako zasnovo mesta delati bolj humano, trajnostno ter kako ga kontekstualizirati, to so ideje, ki so v sodobni arhitekturi med “oblikovalci mest” zelo prisotne. Gre za izrazito Plečnikove ideje, prav tako pa vsaka generacija Plečnika po svoje odkrije na novo.
Kako se v celotno enačbo Plečnikovega ustvarjanja vpiše Wagner?
Wagner je bil eden izmed osrednjih pionirjev moderne arhitekture ter je imel izjemen vpliv na Plečnika predvsem v njegovem dunajskem obdobju. Močan vpliv je imel na Plečnikov pristop k preoblikovanju mesta. Pri zasnovi preoblikovanja Ljubljane se je tako Plečnik v resnici oprl na ideje Wagnerja in Camillo Sitteja. Oba sta namreč izhajala iz krožne zasnove, iz katere se ulice stekajo v središče mesta, pri tem pa v mestu iščeš točke, ki bi jih želel poudariti.
Plečnik je pogosto namesto novogradnje predlagal raje dozidavo ali predelavo obstoječega objekta. Kako s tega zornega kota gledate na prenovo Plečnikovega stadiona? Pogosto namreč naleti na kritike, češ da gre za uničevanje kulturne dediščine?
Pri stadionu so številne težave, od avtentičnosti, integritete, stanja ohranjenosti pa do novih intervencij in projektov, ki so mišljeni. V primeru realizacije trenutnih projektov bi ostalo zelo malo originalne Plečnikove substance. Pri tem pa nastane tudi problem prenasičenosti danega prostora, kar ni v skladu s Plečnikovimi idejami.
Kakšna bi bila po vašem mnenju idealna rešitev za stadion?
Če gledamo z vidika Unescove metodologije, bi morali najprej nasloviti vrednote kulturnega spomenika ter potem glede na vrednote najti ustrezno funkcijo, ki bo skladna z omenjenimi vrednotami. Zelo pomemben je tudi vidik upravljanja, saj bi morali biti programi, ki bi se izvajali v stadionu, vzdržni.
Eno manj znanih poglavij njegovega ustvarjanja je tudi njegov opus nedokončanih projektov. Gre v tem smislu za neke neizpolnjene sanje o prestolnici Slovenije, ki bi jo lahko postavil ob bok Aten?
Ideja o tem, da je Plečnik želel preoblikovati Ljubljano v nove Atene, ni tako posebna. Šlo je za čas konca 19. stoletja in začetek 20. stoletja, čas nacionalnih mitov, ko se je praktično vsak narod zgledoval po Antiki kot času, ki velja za začetek demokracije. Vsako mesto, ki je stremelo po tem, da bi se uveljavilo kot prestolnica, je tako želelo postati nove Atene. Torej Plečnik pri tem ni bil osamljen primer.
Kar se tiče neuresničenih projektov je zanimivo to, da so ti načrti v nasprotju s tem, kakršen je bil dejansko Plečnik. Plečnik je zmeraj razmišljal na veliko. V načrtih je tako imel pogosto na začetku neko megalomansko idejo, ki jo je potem sčasoma skozi procese razmišljanja prilagajal okolju ter tako našel lepo rešitev med monumentalnostjo in dostojanstvenostjo na eni ter intimnostjo na drugi strani.
Česa povprečni Slovenec ne ve o Plečniku?
Slovenci zelo cenijo Plečnika, morda še vedno pripisujemo prevelik pomen osebnim zgodbam in interpretacijam Plečnika kot človeka ter premalo poudarka kvaliteti njegovih arhitekturnih del. Predvsem temu, kako je javni prostor oblikoval po meri človeka. Plečnik je imel namreč izjemen pristop k javnemu prostoru, ki ga je oblikoval kot human, trajnostni prostor. In če se učimo od njega, lahko tudi v prihodnje javni prostor oblikujemo z zavedanjem o tem, katere stvari so resnično pomembne.
Unescova dediščina v Sloveniji
Slovenija je glede na število prebivalcev in s petimi vpisi na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine ena izmed najbogatejših držav. Doslej so merilom za vpis na prestižni seznam snovne kulturne dediščine zadostili trije kulturni in dva naravna slovenska bisera.
Na seznam naravne dediščine je vpisan naravni biser slovenskega kraškega podzemlja Škocjanske jame in starodavni bukovi gozdovi, natančneje pragozd Krokar in gozd Snežnik Ždrocle. Na seznam kulturne dediščine pa so se poleg izbranih Plečnikovih del uvrstila še prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji.
Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki služi kot kazalnik morebitnih prihodnjih nominacij za vpis na Unescov seznam kulturne ali naravne dediščine, pa so trenutno še Partizanska bolnica Franja, Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju in Pot miru od Alp do Jadrana.
PROFIMEDIA
PROFIMEDIA
Srdjan Zivulovic/BOBO
Tina Kosec/BOBO
Sinisa Rancov/BOBO
Srdjan Živulović/BOBO
Kras (simbolna fotografija) Alen Milavec /BOBO
Alen Milavec /BOBO
Srdjan Živulović/BOBO
Srdjan Živulović/BOBO
Pavle Smolej
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!