Menu ItemOb Poljanski cesti v Ljubljani stoji ustanova, ki zavetje ponuja neštetim umetninam. Nekakšna bolnišnica za poškodovane slike, kipe, stenske poslikave in številne druge umetnine, ki po dolgih letih potrebujejo malo nežne roke. Restavratorski center, ki deluje pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skrbi za lep izgled in ohranjanje zgodovine. Te imamo pri nas precej. Kot pravi ena od restavratork, je v depojih shranjenih toliko slik, da ima dela dovolj vse do upokojitve.
Ko smo ta teden obiskali restavratorski center, so nam najprej pokazali veliko sliko, ki je že sijala v osveženi podobi. Med prvimi smo videli oltarno sliko Sacra coversazione beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia iz leta 1516, ki sicer domuje v koprski stolnici.
“Gre za najbolj reprezentativno delo v slovenskem prostoru iz časa renesanse. Carpaccio je beneški avtor, ki je bil v tistem času zelo popularen, tako da smo imeli veliko srečo, da smo lahko konzervatorske in restavratorske posege izvajali na tako pomembni in nacionalno vredni sliki,” nas poduči vodja oddelka za štafelajno slikarstvo mag. Barbka Gosar Hirci. Skupaj s še dvema sodelavkama je Carpacciovo sliko restavrirala zadnja štiri leta.
Poleg pomembnosti zaradi slave njenega avtorja slika iz koprske stolnice izstopa tudi zaradi svoje velikosti. V višino namreč meri več kot štiri metre, široka pa je okoli 2 metra. Kot pravi sogovornica, je ena ključnih stvari pri takšnih dimenzijah to, kako boš sliko prenašal in jo po ozkih hodnikih spravil v delavnico. “Potrebuješ izurjeno ekipo, ki dobro ve, kako sliko prenašati, da se ne zgodijo dodatne poškodbe,” pove Gosar Hirci in doda, da bo velik izziv tudi ponovna montaža slike v Kopru.
Višina pa je restavratorkam prinesla še en izziv. Ker je Carpacciovo delo višje od stropov v restavratorskem centru, so sliko v delavnici postavili v vodoraven položaj in tako tudi izvajali vse potrebne posege. Vodja oddelka pravi, da so se na to navadile. “Predvsem je problem, ko izvajaš retušo. Predvsem na področju obrazov moraš biti pozoren, da ne nastanejo kakšne spremembe,” izpostavi. Pri tem so si po njenih besedah pomagali tudi s fotografijami, ki so si jih obračali tako, da so lahko vseskozi preverjali pravilnost njihovih potez.
Preden so restavratorke začele delati na platnu, so Carpacciovo sliko temeljito preiskale, pri čemer so sodelovale tudi z italijanskimi strokovnjaki. Pregledali so stanje originalnih in neoriginalnih slojev, saj je bila slika že večkrat obnovljena. “Zelo smo veseli, ker smo našli avtorjevo podrisbo, ki je temelj nastanka te umetnine,” nam je povedala Gosar Hirci. Tako kot pri drugih slikah so nato s pridobljenimi podatki naredile načrt in nato začele odstranjevati neoriginalne sloje. “V našem primeru so bili to star lak, preslikave in retuše,” pojasni sogovornica. Ob tem so sanirale tudi platno, ki je bilo poškodovano, in na koncu dopolnile dele manjkajoče podloge in retuširale.
“Sreča, da imamo opravka s pacienti, ki so zelo potrpežljivi”
Poleg velike Carpacciove slike, ki je v osveženi podobi kar sijala, je stala nekoliko manjša in precej bolj zdelana slika Ivana Groharja. Delo na tej sliki restavratorje še čaka, trenutno popisujejo stanje in številne poškodbe. Večina takšnih utrujenih slik pride v delavnice restavratorskega centra prek rednega programa, ki ga financira ministrstvo za kulturo, na restavratorje pa se obrnejo tudi zasebni lastniki umetnin. Nato se na centru odločijo, katerim slikam bodo dali prednost.
Del, ki bi potrebovala malo nežne roke, je namreč precej, na oddelku za štafelajno slikarstvo pa je zaposlenih le pet restavratork. “Depo, kjer umetnine čakajo na restavracijo, je tako poln, da imam do svoje penzije dovolj dela. To so počasni postopki z veliko potrpljenja, sreča pa je, da imamo opravka s pacienti, ki so zelo potrpežljivi,” pove vodja oddelka Barbka Gosar Hirci.
Slike so le eno od področij, ki zaposluje konservatorje in restavratorje v ljubljanskem centru. Nadstropje višje domuje oddelek za stensko slikarstvo in mozaike, ki skrbi za to vrsto umetnin. Kot pove vodja oddelka dr. Ajda Mladenović, se s sodelavci ukvarjajo s poslikavami iz vseh obdobij. “Od antičnega, do srednjeveškega stenskega slikarstva, ki prednjači. Precej je tudi baročnih in kasnejših novoveških stenskih poslikav,” oriše vodja. V njihovi pristojnosti je tudi skrb za sgraffite. “To je še ena od tehnik stenskega slikarstva, ki temelji na rezanju večbarvnih ometov,” pojasni Mladenović.
Vodja oddelka v pogovoru izpostavi, da večino dela opravijo na terenu po vsej Sloveniji, saj so poslikave in mozaiki vezani na nepremične objekte. Jih pa delo včasih obišče tudi v ljubljanski delavnici. Kdor jo je v zadnjem obdobju obiskal, je v njej opazil morje poslikanih kosov in koščkov ometa, ki ležijo v kadeh s peskom. Gre za ostanke antične stenske poslikave s konca 1. stoletja, ki so jo med arheološkimi raziskavami našli v ostankih vile na Muzejskem trgu v Celju. V restavratorskem centru jih sedaj sestavljajo skupaj, utrjujejo in pripravljajo na prihodnjo predstavitev javnosti.
Kot pove vodja projekta z oddelka za stensko slikarstvo in mozaike mag. Jelka Kuret, je pred nami za naše okolje izjemna najdba. “Od celotnega stropa sobe, ki je merila približno 6 x 7 metrov, smo z najdenimi deli uspeli sestaviti tri večje sklope poslikave. Največji meri 3,3 metra v dolžino,” pojasni. Večji del stropne poslikave je sicer izgubljen, preživelo pa je okoli 5.000 koščkov, ki so jih zbrali ob izkopavanju. “To je za naše okolje ogromna količina ohranjenega stropa, po navadi se najdejo zgolj kakšni fragmenti,” je pomen najdbe izpostavila Kuret. V celjski antični vili so našli tudi ohranjeno poslikano steno in njene dele.
Restavratorji trenutno zbrane kose stropnih poslikav lepijo skupaj, saj bodo lahko večje kose precej lažje prepeljali in razstavili. Tudi sicer je za njimi že precej dela, saj so morali precej umazane kose, ki so bili 2.000 let v zemlji, očistiti. Dolgotrajno je bilo tudi sestavljanje 5.000 fragmentov, še daljše pa bo utrjevanje in lepljenje kosov. “Vezivo, ki je v tem primeru apno, je bilo v stoletjih izprano. Sedaj v predmete vnašamo nanodelce apna in jih tako utrjujemo,” pojasni vodja projekta. Kljub posegom so fragmenti še vedno precej krhki, zgodi pa se tudi, da se več plasti ometa, na katerega so poslikave naslikane, razsloji. Od tega bo po besedah sogovornice precej odvisen tudi način, na katerega bodo skupaj zložene dele najdene poslikave razstavili.
Kvadratni meter originalnih ostankov poslikave tehta 55 kilogramov
Delčke in sestavljene kose antične stropne poslikave imajo v delavnici zložene v številnih kadeh, napolnjenih s peskom. Kot pojasni vodja oddelka Ajda Mladenović, lahko v pesku stabilizirajo fragmente in tako lažje skupaj zlagajo najdene kose poslikave. Ker je bil strop ukrivljen, so del poslikave sestavili na posebnem ukrivljenem peskovniku. “Ko sestavljamo fragmente, njihovi lomi nakažejo krivino, zato smo potrebovali ukrivljen peskovnik,” razloži vodja projekta Jelka Kuret.
Eden izmed razlogov, da z deli poslikave delajo na peščeni podlagi, je tudi neravna hrbtna stran ostankov. Ta je namreč precej valovita, saj so se v omet vtisnili sledovi trstike. Kot pojasni Kuret, je poslikani strop v antični vili nosila lesena konstrukcija, na katero so bili tesno skupaj privezani snopi trstike. Na snope so nato nanesli pet plasti ometa, ki so ga poslikali z barvo iz mešanice barvil in vročega voska. Kar pet plasti ometa pa se pozna predvsem na teži. “En kvadratni meter originalnih ostankov poslikave tehta 55 kilogramov,” pove vodja projekta.
Po koncu vseh restavratorskih postopkov si bo najdene dele poslikanega stropa mogoče ogledati. Točnega načina prezentacije po besedah Jelke Kuret še nimajo, pri izbiri pa jim pomaga tudi posebna mednarodna komisija. Prav tako še ni znana točna lokacija, bo pa po besedah sogovornice najdba vsekakor razstavljena v domačem Celju.
Na restavratorskem centru smo obiskali tudi oddelke, ki se ukvarjajo z umetninami iz lesa in kamna, ter oddelek, ki skrbi za obstoj mokrih lesenih arheoloških najdb. Reportažo z zanimivimi zgodbami iz teh oddelkov bomo objavili v prihodnjih dneh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje