Menu ItemVeliko stanovalcev v Ljubljani nima več kje parkirati. Parkirna mesta pred bloki so še posebej popoldne in zvečer nabito polna, lastniki pa avtomobile puščajo ob robu cest, na pločnikih in zelenicah. "Čisti kaos. Stanje je nevzdržno," za N1 opisujejo Ljubljančani. Kaj je privedlo do tako slabih razmer? Kako bi jih lahko rešili?
Okoli ljubljanskih stanovanjskih sosesk vlada divji zahod. Zvožene zelenice se spreminjajo v blato, pločniki so poškodovani, količki ob parkirnih in voznih površinah pa ukrivljeni. Parkirna mesta so vsak dan bolj polna, razmere se iz meseca v mesec poslabšujejo. S kamero smo se sredi dneva, torej v času, ko so številni prebivalci v službah in bi tako lahko sklepali, da stanje še ni najhujše, odpravili na obhod po večstanovanjskih soseskah. “Stanje s parkirišči je nemogoče,” so prebivalci povedali za N1.
Široki pločniki idealno parkirišče
Najprej smo se odpeljali v Šiško. Že na križišču Celovške in Vodnikove ceste smo opazili, da so široki pločniki precej priljubljeno območje parkiranja – ne le za stanovalce, ampak tudi dostavljalce, obrtnike in druge, ki “gredo samo na hitro v zdravstveni dom ali banko”, pravi ena od stanovalk na Trgu prekomorskih brigad. Ker je cesta, ki vodi do njenega stanovanja, v resnici slepa ulica, avtomobilov ne manjka. Vozila pa niso parkirana samo na za to namenjenih mestih, ampak stojijo vsepovprek, ob robu stavbe, na sredini dvorišča, drugo ob drugem. “Sploh ob večerih je vse zaparkirano, parkirajo tudi tisti, ki ne bivajo tukaj,” je še enkrat poudarila.
Okolico stanovanjskega naselja, predvsem zelenice, obkrožajo količki – tam, kjer jih ni, pa je trava zvožena. Ob vožnji po Drenikovi ulici nas vseskozi spremljajo tudi znaki “Parkiranje dovoljeno samo stanovalcem”, nekatere večstanovanjske stavbe imajo pred parkirišči postavljene zapornice. Kljub temu ob poti opazimo več nepravilno parkiranih vozil.
Znova se priključimo na Vodnikovo in nadaljujemo pot proti ljubljanski obvoznici. Malo pred koseško tržnico vidimo še eno nepravilno parkirano vozilo in zavijemo na Adamičevo in Rašiško ulico.
“Če imaš tri avtomobile, ne moreš imeti vseh pred svojim blokom”
Čeprav je delovni dan in je ura poldne, so parkirišča polna. Avtomobili stojijo tudi na pločnikih, pod drevesi, na robu ceste in ob garažah. “Parkirišč res primanjkuje. Mi imamo sicer hišo z garažo, na drugi strani ceste pa stojijo bloki in ljudje vsak dan iščejo prosta mesta. Na naši ulici je parkirišč za maksimalno 20 avtomobilov, bloki so pa trije, vsak ima štiri nadstropja, tri vhode. Tudi pločniki so zaparkirani, saj nimajo kam. Gredo tudi na zelenice, odvisno od dneva,” je povedala prebivalka Šiške.
Posebej je poudarila, da nekateri avtomobili na parkiriščih stojijo cele dneve, saj je v naseljih, ki so jih gradili pred 50, 60 leti, veliko upokojencev. “Tisti, ki hodijo v službo, imajo težave. Tudi zato, ker imajo družine po tri ali štiri avtomobile. Če imaš tri avtomobile, ne moreš imeti vseh treh pred svojim blokom, nekdo, ki ima samo en avto, pa sploh ne pride do parkirišča. Tisti, ki imajo več vozil, bi morali to upoštevati in si najeti garažo oziroma parkirati drugod,” je dodala.
“Premajhne” garaže so bolj skladišča
Okoli naselja je kar nekaj garaž, tri stojijo ob Vodnikovi cesti, še šest jih je na Rašiški. Po navedbah prebivalcev so sicer parkirni prostori za novejše avtomobile precej ozki, zato se bolj kot za avtomobile uporabljajo kot skladišča.
Enako težavo imajo z garažami za Bežigradom – še zdaleč jih ni dovolj, zaradi svojih mer pa načeloma služijo kot shrambe, pravi stanovalka Majaronove ulice. Tako kot v Šiški tudi pred njihovim blokom ni lastniških parkirnih mest.
Na asfaltu in parku pred stavbo vlada prava zmeda. Vozila so parkirana v vseh smereh in na vseh mogočih površinah. Ljubljančanka pripoveduje, da se do parkirišč tik pred vhodom navadno lahko prebijejo samo tako, da se zapeljejo pod nadstreškom pred vhodom. Podporni stebri so komaj dovolj široki za avtomobil. “Če je parkirišče preveč polno in ne moreš pod pravim kotom zapeljati med stebre, pač ne moreš tam parkirati in iščeš naprej. Stanje s parkirišči je nemogoče,” opisuje.
Enako je povedal stanovalec sosednjega bloka. “Tukaj živim že 12 let in vsako leto je slabše. Parkirišča popoldne, sploh zvečer, praktično ne dobiš. Čisti kaos.”
Na Majaronovi smo ustavili še Murskosobočana, ki je prišel na obisk k sinu. “Komaj sem našel parkirno mesto. Sin živi na Savski cesti, kjer ni bilo nobenega parkirnega mesta. Tri kroge sem naredil, zelo težko sem našel prosto mesto.” V okolišu imajo zelo velike težave tudi na Novakovi, Črtomirovi in Topniški ulici.
Zasedenost parkirišč je vse hujša tudi v Štepanjskem naselju, je povedala nekdanja prebivalka, ki zdaj v okolici Hruševske ceste obiskuje sina. “Že včasih je bilo zelo težko dobiti parkirišče, zdaj je pa verjetno še težje. Sin mi pripoveduje, da je najhuje po tretji uri popoldne in zvečer,” je povedala.
Zaradi manka parkirišč pred bloki je v preteklosti veliko stanovalcev avtomobile puščalo pred bližnjimi trgovinami, ki so nato postavile zapornice in uvedle plačljivo parkiranje.
Kot omenjeno, smo na vožnji skozi ljubljanska naselja opazili več na novo postavljenih količkov, parkomatov in zapornic, s katerimi občina poskuša uravnavati naval napačno parkiranih vozil. Na ljubljansko občino smo poslali več novinarskih vprašanj v povezavi s parkirno politiko občine, na njihove odgovore še čakamo.
Kaj je privedlo do takšnih razmer?
Ko so se v Ljubljani v drugi polovici prejšnjega stoletja začela graditi blokovska naselja, so bile razmere precej drugačne od današnjih. Avtomobilov je bilo skoraj sedemkrat manj, parkirna mesta pa zato pri projektiranju stanovanjskih sosesk niso bila zelo pomembna. Po takratnem normativu je stanovanju pripadalo manj kot eno parkirno mesto, kar dolgo ni predstavljalo nobenih težav.
Nato pa je število avtomobilov začelo bliskovito rasti. Danes imajo številna gospodinjstva tudi dve ali tri vozila – število parkirišč okoli teh blokov pa je ostalo skorajda enako. Na Inštitutu za politike prostora ugotavljajo, da je zaradi števila avtomobilov praktično nemogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest.
Kot smo ugotovili tudi sami, je največ težav na zasebnih parkiriščih, ki so v lasti stanovalcev, parkirna mesta pa niso lastniška. “V nekaterih ljubljanskih soseskah je najlažje najti prosto parkirno mesto na parkiriščih s strožjim parkirnim režimom, najtežje pa na zasebnem zemljišču v lasti stanovalcev, kjer ni parkirnega režima,” poudarjajo na inštitutu.
V zadnjih 30 letih se je lastništvo avtomobilov v Sloveniji podvojilo. Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2015 skoraj za tretjino več avtomobilov kot leta 1991. Motorizacija v Sloveniji je nad povprečjem Evropske unije, leta 2021 je znašala 565 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kažejo podatki statističnega urada.
Nova parkirišča bi stanje samo še poslabšala
Čeprav se na prvo žogo najbolj preprosta in učinkovita rešitev zdi gradnja novih parkirišč, po mnenju strokovnjakov to na dolgi rok ne bi pomagalo. Niti ne bi bilo izvedljivo, pravijo na inštitutu. Če bi bilo parkirnih mest dovolj za vse avtomobile, bi namreč zmanjkalo prostora za parke, igrišča, trge, rekreacijske površine, razdalje med posameznimi dejavnostmi v mestu pa bi se drastično povečale.
Pretekle raziskave tudi kažejo, da nova parkirišča samo še povečajo število avtomobilov, zato bi bila gradnja kontraproduktivna. “Nova ponudba spodbudi novo povpraševanje. Zato je bistveno, da se ukvarjamo s tem, kako zmanjšati število avtomobilov, ne pa, kako povečati parkirišče,” poudarjajo.
Parkirne stiske stanovalcev ne bi rešila niti lastniška parkirna mesta – če bi želel imeti vsak stanovalec svoje parkirno mesto, bi ta zavzela zelo veliko prostora in bi bila večino časa prazna, saj nanje ne bi smel parkirati nihče drug. Prav tako bi lastniška parkirna mesta privedla do tega, da bi stanovalci pogosteje uporabljali avtomobil, tudi na kratke razdalje.
“Zato da stanovalci vseeno lahko najdejo prosto parkirno mesto v bližini svojega doma, obstaja rešitev v obliki parkirnega režima, ki daje prednost parkiranju stanovalcev, a jih hkrati tudi omejuje. Za stanovalce to pomeni nakup parkirnih dovolilnic, katerih število na gospodinjstvo je omejeno ali pa njihova cena z vsakim dodatnim avtomobilom progresivno narašča,” rešitev ponujajo na inštitutu.
Za učinkovite se v nekaterih primerih izkažejo tudi zapornice. Čeprav stanovalci z njihovo postavitvijo omejijo dostavo, intervencijo in obiske, lahko v nekaterih primerih samo na tak način omejijo parkiranje pred domom. Seveda pa zapornica ne reši težav s parkiranjem, če parkirni režim ne omejuje števila avtomobilov.
Ena od možnih in učinkovitih rešitev za stanovalce je tudi, da stanovalci parkirišče predajo v upravljanje občini. Upravljanje parkirnih površin je namreč za etažne lastnike velik zalogaj, redarstvo pa tam ne more izvajati nadzora. Sodelovanje z občino bi za prebivalce sicer pomenilo plačilo parkirne dovolilnice, a so jim te navadno na voljo po nižjih cenah, s parkiriščem pa nimajo skrbi. “Ker je parkiranje za vse ostale tam plačljivo, je ‘prišlekov’ manj,” dodajajo na inštitutu.
Premislek: parkirnina cenejša kot avtobus
“Parkiranje je še vedno precej enostavno in poceni,” ob koncu poudarjajo prometni strokovnjaki in dodajajo, da ura parkiranja v središču Ljubljane navadno stane približno toliko kot povratna vožnja z avtobusom. “To pomeni, da je za družino ceneje, če se po mestu odpravi z avtomobilom, kot da za vsakega družinskega člana plača vozovnico. Hkrati pa večkrat slišimo pritožbe, da je cena parkiranja v središču glavnega mesta Slovenije previsoka, medtem ko le redko slišimo pritožbe čez ceno javnega prometa, kar je svojevrstno protislovje.”
Z novim letom je sicer začel Mol parkirnino na nekaterih območjih zaračunavati tudi ob nedeljah. “Ustaviti skušamo avtomobilski naval na center mesta,” je ob tem dejal ljubljanski župan Zoran Janković.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje