15 let Botrstva: "Želim si, da tega programa ne bi bilo več"

Humanitarni program Botrstvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Zveze Anita Ogulin, praznuje 15 let delovanja. "Pred 15 leti je bila ideja. Samo ideja," je o začetkih projekta povedala Milena Štular, pobudnica Botrstva in predsednica nadzornega odbora.

Pojasnila je, da se je leta 2010 začel s preprosto Excelovo tabelo, štirimi botri in nekaj pomoči potrebnimi otroki, danes pa je največji humanitarni program za otroke v Sloveniji. Več kot 10.300 botrov je pomagalo že 14.541 otrokom. S pomočjo botrov, donatorjev in podpornikov se je zbralo in razdelilo že več kot 39 milijonov evrov.

Botrstvo se od drugih humanitarnih programov razlikuje predvsem po tem, da so sredstva, ki jih mesečno nakazujejo botri, anonimno namenjena izključno dotičnemu otroku, ki je botrov varovanec.

Hkrati pa je za mnoge otroke program veliko več kot le finančna podpora, je prepričana koordinatorka projekta Tina Plevnik. Revščina otrokom namreč krade priložnosti za razvijanje talentov, pridobivanje izkušenj, grajenje socialne mreže in brezskrbno raziskovanje sveta.

"Zaradi botra verjame, da obstajajo dobri ljudje"

"So dnevi, ko obravnavaš vloge družin in je ena situacija težja od druge. Na koncu dneva se prav zamisliš, koliko slabih stvari se lahko zgodi družini, da se jim življenje povsem obrne na glavo. Nekateri so bili še pred kratkim v povsem stabilni situaciji, nekateri so bili celo v položaju, ko so pomagali drugim," je povedala Plevnik.

Varovanci lahko svojim botrom pošljejo tudi pisma. Plevnik se še dobro spomni pisma mladega dekleta, ki jo uspešno končalo šolo in bilo na to zelo ponosno.

"Želela je, da botru predamo sporočilo z zahvalo, da ji je vsa ta leta stal ob strani in da hkrati ne more verjeti, da je bilo popolnemu tujcu, ki je nikoli ni spoznal, toliko mar zanjo, da ji je mesečno pomagal, saj z očetom na primer sploh ni imela stikov. Povedala je, da zaradi botra verjame, da obstajajo dobri ljudje. Zdi se mi, da je to, da verjameš, da obstajajo dobri ljudje, izjemna popotnica za prihodnost," je delila.

Bagola: Orosile so se mi oči

Že od samega začetka je ambasador botrstva in boter tudi Aljoša Bagola, avtor več knjig o duševnem zdravju.

"Imel sem to čast, da so me povabili k snovanju podobe kampanje za Botrstvo in to že pred 15 leti. Pobuda je zvenela tako pomembno, da sem kmalu postal tudi boter. To je nekaj, kar ni samo zaveza, ampak tudi priložnost in čast, da lahko nekomu pomagam," je povedal.

Bagola se dobro spomni tudi prvega pisma, ki ga je prejel od varovanca. "Takrat sem stopil tudi v program 'fotrstvo'. Torej postal sem oče," se je pošalil. Pojasnil je, da se ga je risba nasmejanega otroka s soncem in zahvala, ki jo je prejel, prav zato še posebej dotaknila. "Predstavljal sem si, kako je otroku, od katerega sporočilo sem prejel, kako pravzaprav ne bi smel biti hvaležen za to, kar sem mu prispeval, saj je to njegova pravica, nekaj, kar se mu mora zgoditi vsak dan, ne pa samo neki del meseca, ko se lahko zanese na to, da mu nekdo stoji ob strani," je dejal in priznal, da so se mu orosile oči.

Prepričan je, da bi se morali otroci interesnih dejavnosti udeleževati že zaradi njihovega duševnega zdravja. "Duševno zdravje je pogojeno z nekimi prvimi odnosi in razmerami v otroštvu, kjer smo soočeni s slovensko vzgojo, ki je pogosto prepletena s trdo ljubeznijo, hladnimi odnosi in nekimi pravili, ki jim je rok trajanja že zdavnaj potekel. Znebiti se moramo te pridentitete - identitete pridnosti in razumeti, da je brezpogojna ljubezen nekaj, kar je naša pravica," je povedal in dodal, da je v praksi to, da otroci lahko razvijajo svoj potencial, nujnega.

Prevc: Na interesnih dejavnostih se uresničuje tisti rek: 'Isti ptiči skupaj letijo'

Nekdanji smučarski skakalec Peter Prevc je v preteklosti za dražbo že večkrat daroval svojo smučarsko opremo in pomagal zbirati sredstva za otroke iz socialno šibkejših okolij. "Potem pa sem nekega dne rekel ženi, kaj pa, če še midva malo dava zraven. Da ne bom jaz vedno tisti, ki da nek izdelek, k otrokom pa gre denar od drugih, ampak lahko tudi jaz malo svojega 'pujska stanjšam'," se je pošalil.

Dodal je, da ko se leto obrne, sploh ni vprašanje, ali bo z botrstvom nadaljeval, saj da "srce vedno reče da". Pohvalil je tudi kredibilnost projekta in transparentnost, saj botri prejmejo tudi sporočila varovancev.

Prepričan je, da prostočasne aktivnosti otrokom izjemno pomagajo. "Morda se kdo ne počuti dobro v šoli ali doma in je gotovo dobrodošlo, da lahko obiskuje še kakšno dejavnost, kjer dobi prijatelje, se socializira. Na interesnih dejavnostih se uresničuje tisti rek: 'Isti ptiči skupaj letijo'," je povedal in pojasnil, da se otroci tam ne sprašujejo o materialnem stanju drugih, pač pa vidijo le ljudi, ki jih združuje ista strast.

"Odločevalci so tisti, ki lahko preprečijo, da do stiske sploh pride"

Štular je povedala, da so jo pred kratkim vprašali, kaj si želi za naslednjih 15 let, ona pa je odgovorila, da si želi, da tega programa ne bi bilo več. "Da ga ne bi več potrebovali," je pojasnila, saj bi to pomenilo, da ni več otrok in družin, ki bi potrebovali pomoč.

Botrstvo že od samega začetka aktivno spremlja tudi zakonodajo in politične odločitve na področju sociale in izobraževanja. "Marsikatero stisko družin poglablja neustrezen in počasen odziv sistema. Humanitarni programi, ko je Botrstvo, se lahko hitro odzovejo na prepoznane stiske, toda odločevalci so tisti, ki imajo v rokah škarje in platno in ki lahko s sistemskimi spremembami preprečijo, da so stiske sploh pride. Zato Botrstvo že vsa leta odločevalce opozarja na pomanjkljivosti ter z javnimi pozivi in konkretnimi predlogi za spremembe zakonodaje ponuja tudi rešitve," je še povedala Štular.

Čeprav, kot pravijo na Zvezi Anita Ogulin in ZPM, marsikateri poziv naleti na gluha ušesa, so z vztrajnostjo vendarle uspeli doseči nekaj pomembnih sprememb. Med večje sodi leto 2016, ko so preprečili sprejetje zakonske novele, ki bi ukinila subvencioniranje šolskih malic in kosil.

Trenutno si prizadevajo, da bi omogočili brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse učence. Šolske potrebščine, delovni zvezki, izleti, šole v naravi in podobno so namreč daleč od brezplačnega. Leta 2023 so tako na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili javno pismo s predlogi konkretnih zakonskih sprememb. Prav tako so pozvali k sistemski ureditvi plačila stroškov dijaških domov za dijake iz socialno šibkejših družin.