Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sinoči predstavila del reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Kot je napovedala, bodo izhodišča za reformo in ostale načrtovane reforme sicer predstavili čez teden dni na vrhu koalicije.
Z reformo plačnega sistema bi v javnem sektorju vzpostavili novo plačno lestvico in jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, je na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva razkrila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Predlog je tudi, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem.
Ajanović Hovnik ocenjuje, da bodo z novo plačno lestvico rešili dve tretjini problema. S tem, da bi plačno lestvico vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, bi po njenih besedah rešili problem usklajevanja plač, saj to ne bi bilo vezano na odločitev vlade. Izognili pa bi se tudi očitku, da javni sektor z dvigi plač vpliva na povprečno plačo.
Napoveduje se oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica navedla plačno lestvico in dodatke, kot je recimo dodatek za delovno dobo, ki morajo biti enaki, ne glede na to, v katerem stebru se bo zaposleni nahajal. Ministrica je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz.
Sicer pa je Ajanović Hovnik v torkovem nagovoru sodnikom povedala, da bodo izhodišča za plačno reformo, kot tudi ostale načrtovane reforme, najprej predstavili na vrhu koalicije 18. januarja. Po potrditvi na vladi pa pričakuje dolga pogajanja. Pri tem je izrazila prepričanje, da se bodo prav o funkcionarskem stebru najlažje dogovorili.
Preberite še: “Pravosodnim funkcionarjem dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto”
Sodnikom je obljubila, da se bo vrednotenje njihovega dela popravilo. Kot je ugotavljala, so bila namreč pri sodnikih in pravosodju nasploh vrednotenja že na samem začetku, ob uvrščanju na plačno lestvico, podcenjena. A glavni problem obstoječega plačnega sistema in plačne lestvice vidi v tem, da bi se slednja morala usklajevati, a se ni. Nastopila je namreč finančna kriza, poseglo se je v javne izdatke.
Funkcionarji bistvenih dodatkov nimajo in so vezani na osnovne plače, ki pa, če se ne usklajujejo, izgubljajo na realni vrednosti, je pojasnila Ajanović Hovnik. Po njenih navedbah pa so se v vseh teh letih plače funkcionarjev tako uskladile le dvakrat, leta 2011 za 0,8 odstotka in lani za 4,5 odstotka.
Preberite še: Leto 2023 bo v Sloveniji leto reform. Katerih in kaj nas čaka?
Po besedah ministrice se veliko sliši o nesorazmerjih v spodnji tretjini plačne lestvice, a “nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni”. Kot je pojasnila ministrica, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike in “ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno”.
Kompresija in nesorazmerja pa “nastajajo od 40. plačnega razreda navzgor, od 50. plačnega razreda navzgor pa sploh”, je dejala. Medtem ko se funkcionarske plače niso usklajevale, se je v ostalih delih javnega sektorja, ko se je po krizi vračalo, dodajalo plačne razrede. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je z ena proti 10,4 padlo na ena proti pet, po zadnjem dvigu minimalne plače bo ena proti 4,7.
Po prvotnih napovedih ministrice bi sicer z izhodišči za reformo vladna stran morala priti že lanskega decembra, v decembru pa bi že začeli tudi pogajanja. “Izziv, ki je nastal, je finančne narave, in smo ga zdaj tudi nekako na vladni strani dorekli,” je pojasnila. Še vedno po njenih besedah predvideno, da je 30. junij skrajni rok za posredovanje predloga v zakonodajni postopek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje