“Pravosodnim funkcionarjem dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto”

Slovenija 10. Jan 202318:4720 komentarjev
Foto: Borut Živulović/BOBO

Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. "Da pokažemo našo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci.

Kot smo poročali, se je predsednik vlade Robert Golob v družbi ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič udeležil izredne seje Sodnega sveta, nato pa še občnega zbora sodniškega društva. S sodniki so se namreč pogovarjali o odpravi plačnih nesorazmerij, na katera sodniki opozarjajo že več kot desetletje. Kot je premier Golob napovedal na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva, bodo pravosodni funkcionarji tako že januarja prejeli dodatek v nominalni višini 600 evrov.

Preberite še: Sodniki sporočajo vladi: Prekipelo nam je, dovolj imamo praznih obljub

“S tem hočemo pokazati, da ne dajemo samo obljub,” je navedel Golob. Po njegovih besedah naj bi šlo za nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec. “S tem želimo postaviti izhodišče za to reformo,” je dejal. Starejši bodo procentualno dobili manj. “Hočemo, da je ta dodatek tisti, ki jasno pove, kje bomo štartali kasneje,” je navedel. Ob tem je dodal, da bo leto 2023 leto reform. Te ne bodo le pri plačnem sistemu, ampak tudi pri zagotavljanju avtonomije sodne veje oblasti, je zatrdil.

Golob je novico sporočil na občni seji sodniškega društva, na kateri so se sodniki po besedah predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zbrali zaradi nezadovoljstva nad neuresničenimi pričakovanji glede sodniških plač. “To traja že desetletje. Sodstvo ni slišano,” je poudaril.

Ena temeljnih zahtev za neodvisnost sodstva je materialna neodvisnost sodstva in prva postavka za to so sodniške plače, je dejal Florjančič. Po njegovih besedah namreč dostojne sodniške plače niso samo varuh pred korupcijskimi tveganji, ampak so varuh tega, da sodnik lahko vso energijo posveti sodniškemu delu, zato da mu ni treba iskati drugih finančnih virov za dostojno preživetje. Sestavni del sodniškega poklica je nezdružljivost z ostalimi deli, zato da ne bi bili ukleščeni še v kakršnekoli druge položaje ali razmerja, ki bi imeli vpliv na njihovo sodniško delo, je izpostavil.

Sodnike je v prizadevanjih za dostojne plače na zboru podprla tudi nekdanja sodnica, danes pa predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Podporo so jim izrazili tudi tožilci. “Društvo državnih tožilcev Slovenije podpira prizadevanja Slovenskega sodniškega društva za izboljšanje položaja sodnikov in se jim kot sogovornik v skupini s predstavniki vlade glede izboljšanja položaja sodnikov in državnih tožilcev v celoti pridružuje,” so sporočili iz društva.

Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO

Že pred zborom so se o plačnem položaju sodnikov oz. nesorazmerjih, ki obstajajo med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev ostalih dveh vej oblasti, s predstavniki vlade pogovarjali tudi člani Sodnega sveta. Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je po seji izrazil zadovoljstvo, ker sta na sestanku tako predsednik vlade kot ministrica za javno upravo pojasnila, da se bodo začele stvari na plačnem področju vendarle premikati. Predsednik vlade pa je tudi z načinom komunikacije spodbudil upanje, da je dialog in spoštljiv odnos med posameznimi vejami oblasti “tista prava pot”, je bil zadovoljen.

Golob je po srečanju poudaril, da se je z veseljem odzval na povabilo predsednika Sodnega sveta. Kot je dejal, je napovedal, da bo v letu 2023 pravosodni sistem “zagotovo eden tistih sistemov, ki se bo v tem letu v marsičem izboljšal”.

Golob je na občnem zboru sodniškega društva sicer dejal tudi, da so sodniške plače od leta 2008 realno padle za pet odstotkov. V tem istem obdobju so zrasle plače ostalim v javnem sektorju za 15 odstotkov, razlika je torej 20 odstotkov. “Takšna so dejstva in se jih zavedamo,” je dejal Golob.

“Potrebovali smo nekaj časa, ampak zdaj vas slišimo”

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik se je strinjala, da je bilo vrednotenje dela sodnikov podcenjeno, saj bi se morala plačna lestvica enotnega plačnega sistema usklajevati. Dodatek, ki ga je napovedal Golob, pa bo v resnici prejemek, ki bo z reformo plačnega sistema postal stalen. Reformo sicer napoveduje že za letos, njena izhodišča bodo predstavljena na koalicijskem vrhu 18. januarja, skrajni rok za končanje pogajanj o njej pa je napovedala za 30. junij.

“Jaz se lahko pogajam samo za naprej, to je tudi moja pristojnost. Za vse ostalo pa nimam mandata,” je Ajanović Hovnik odgovorila na vprašanje ali se bodo plačna nesorazmerja sodnikov odpravljala tudi za nazaj.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dejala, da razume nestrpnost sodnikov, saj da je razumljivo, da če nekdo čaka deset let in več na uskladitev plače, rešitve pričakuje čez noč. Kot je dejala, so glede tega z ministrstvom za javno upravo že imeli dva sestanka, nanj pa so tudi že poslali ključna izhodišča. “Potrebovali smo nekaj časa, ampak zdaj vas res slišimo,” je zagotovila.

Borut Živulović/BOBO

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar