Amnesty o ravnanju policije pod Janševo vlado: prekomerna sila in pretepanje

Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Amnesty International ugotavlja, da je bilo ravnanje slovenskih oblasti v letih 2020–2022 diskriminatorno do protestnikov. Vlada je v tem obdobju z odloki omejila in tudi prepovedala shode, mirni protestniki pa so bili deležni številnih kazni in policijskega nasilja, piše v poročilu. Amnesty ugotavlja tudi, da številne evropske države vse bolj omejujejo pravico do miroljubnih protestov.

Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni. Poročilo vsebuje pregled 21 držav, vključno s Slovenijo. V Amnesty Internationalu so se v pregledu stanja v Sloveniji osredotočili predvsem na dogajanje v letih 2020–2022, ko je bila pravica do protesta v državi najbolj ogrožena.

Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo več kot 40.000 evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Posebej je izpostavilo tudi protest za mir v Palestini 21. maja 2021, ko so policisti etnično profilirali udeležence. Legitimirali in oglobili so pretežno le tujce.

Amnesty International ugotavlja, da se je z menjavo oblasti stanje nekoliko izboljšalo, vendar je tudi v zadnjem letu beležil nekaj primerov, ko so bili protestniki, ki so protestirali v podporo Palestini, kaznovani. Policija je kaznovala protestnika, ki je na košarkarski tekmi vihtel palestinsko zastavo, ustrahovani pa so bili tudi protestniki za podnebno pravičnost.

V letih 2020–2022 je policija večkrat uporabila prekomerno silo, pretepala protestnike, uporabljala je tako imenovano tehniko zadrževanja v kotlu, jih brez pravne podlage popisovala in pridrževala na policijskih postajah, navajajo v organizaciji.

Petkovi protesti — Foto: Borut Živulović/BOBO

Opozorili so na protest 15. septembra 2021, ko so policisti zoper mladoletnika uporabili prisilna sredstva in ga prijeli. Starši so podali pritožbo zoper delo policista. Kasneje je prišlo na dan, da so policisti ravnali nesorazmerno in ni bilo razlogov za uporabo fizične sile ter da mladoletnika ni bilo treba prijeti.

V poročilu poleg spornega ravnanja oblasti v letih 2020–2022 v organizaciji opozarjajo tudi na sporne določbe zakonodaje. Zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, kljub temu da je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zaradi česar še zmeraj prihaja do arbitrarnega ravnanja in nadlegovanja protestnikov policije in drugih nosilcev oblasti, je prepričana direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

“Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih,” pove Posel.

Med drugim zakon o javnih zbiranjih ni usklajen z mednarodnimi standardi v delu, ki zahteva obvezno priglasitev protestov. V Amnesty Internationalu menijo, da bi morala takšna zahteva veljati le za ozek nabor zbiranj, kjer je vnaprejšnje obvestilo nujno, da se zaščiti in omogoči shod ali zaščiti pravice tistih, na katere ta vpliva. Vodja shoda pa je po zakonu lahko le polnoletna oseba, kar omejuje pravico otrok do protesta, so še opozorili.

Poročilo: V Evropi se pravica do protestov vse bolj spodkopava

V poročilu je stanje pravice do protesta v Evropi analizirano v 21 državah, te so Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. Analiza je osredotočena predvsem na obdobje med decembrom 2022 in septembrom 2023.

V Belgiji, Luksemburgu, na Švedskem in v Švici so denimo oblasti omejile pravico do protesta do te mere, da morajo organizatorji zaprositi za dovoljenje za izvedbo demonstracij. Če protest ni vnaprej prijavljen, se interpretira, da je zbiranje nezakonito, kar vodi v njegovo razpustitev in aretacije vpletenih, ugotavljajo v poročilu.

Foto: Amnesty International

Tovrstne omejitve, prekomerno odzivanje policije in vsesplošen množični nadzor ustvarjajo strah in ljudi odvračajo od udeležbe na zbiranjih. Ta učinek odvračanja ali zastraševanja pa nesorazmerno vpliva na ljudi, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, ki so že tako ali tako podvržene večji nevarnosti nasilja, neenakosti in diskriminaciji, še piše v poročilu.