Menu Item
Na obeh političnih polih se ob zaostrenih razmerah odvija boj za preživetje, meni analitik javnega mnenja Samo Uhan. Napetosti v koaliciji so posledica njenih notranjih razmerij, a jo ohranjajo nanjo vezane usode in interesi. Pismo prvaka NSi članstvu je "politična halucinacija", poziv prvaka SDS k volitvam pa kontraproduktiven, ocenjuje Uhan.
Vrenje na političnem parketu v preteklih dneh je prineslo izgubo predvsem za politično kulturo oziroma splošno zaupanje v politiko, medtem ko zmagovalcev med politiki in strankami ni, je za STA poudaril sociolog in član Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Samo Uhan.
Najbolj izpostavljen je premier Robert Golob in njegova ministrska ekipa, pri čemer se je pričakovano zgodil umik dela volivcev, ki so vlado do zdaj podpirali, ugotavlja Uhan. Podpora volivcev vlade se sicer ni zmanjšala na račun višje podpore opoziciji, ampak na račun višjega deleža neopredeljenih volivcev. Prav tako se niso zgodili znatni premiki v podpori koalicijskim partnericam, SD in Levici, opozarja Uhan.
Razloge za napetosti v vladni koaliciji gre tako po njegovem mnenju iskati v razmerjih v koaliciji in dejstvu, da so se stvari letu in pol po nastopu Golobove vlade na določeni točki “zgostile”. Hkrati bledi spomin na razmere oziroma vzrok nastanka nove koalicije, ki naj bi prekinila s starimi vzorci vladanja, izpostavlja Uhan.
V luči tega je treba po njegovih besedah razumeti tudi premierjevo napoved o možni rekonstrukciji vlade zaradi spremenjenih razmer. To je signal, da je “razširjenih medenih tednov, ki jih nikoli ni bilo”, konec in da je treba za preživetje do konca mandata v ospredje postaviti izpolnjevanje ciljev. Prav ob tem pa do izraza pridejo napetosti v vladni koaliciji, saj napovedana rekonstrukcija pomeni poseg v obstoječa razmerja in interese, meni Uhan.
SD sodi med tiste predstavnice starih strank, ki se težko sprijaznijo, da jih vedno znova premagajo novinci, s čimer so se kot prvaki novih strank v preteklosti med drugim soočali že Zoran Janković, Alenka Bratušek in Marjan Šarec. “SD z usmerjanjem prsta v Goloba zelo verjetno prikriva tudi notranje brbotanje v stranki in dinamiki vodenja stranke,” ocenjuje. Levica želi medtem po Uhanovem mnenju tudi zaradi očitkov o delovanju v mandatih preteklih vlad biti za vsako ceno kredibilen in stabilen koalicijski partner.
“A vendarle je toliko usod, interesov in zaobljub vezanih na preživetje te koalicije, da bo to prevladalo v smislu ohranjanja koalicije,” ocenjuje.
“Precej obupen poskus saniranja močno omajane podobe”
Z nič manj težavami se medtem ne sooča opozicija, ugotavlja Uhan. Vsebino pisma prvaka NSi Mateja Tonina, v katerem je med drugim zapisal, da v zakulisju potekajo dogovori o sodelovanju med Gibanjem Svoboda in SDS, Uhan vidi kot teorijo, ki sodi v “sfero političnih halucinacij”. “Zelo bi bil presenečen, če bi bilo na tem kaj vsebine, govori pa o tem, kako neizprosne so razmere na enem in drugem političnem polu. Gre za preživetje političnih subjektov,” poudarja.
Če namreč teh navedb ni mogoče podkrepiti z dokazi, potem posameznik z njimi izpade popolnoma nekredibilen. V Toninovem pismu članstvu gre tako za “precej obupen poskus saniranja močno omajane podobe poštenega, kredibilnega, zaupanja vrednega partnerja, kot naj bi NSi bil”, meni Uhan. Kot pojasnjuje, je namreč zgodba o domnevni povezanosti stranke s sumi podkupovanja, kartelnega dogovarjanja in prirejanja javnih razpisov na Darsu naplavila očitke, ki jih bo težko sanirati brez občutnejše škode.
Kot kontraproduktiven vidi tudi poziv prvaka SDS Janeza Janše k predčasnim volitvam. S tem namreč slednji izvaja konstantno politično propagando, ki ljudi opominja na politiko, od katere so se volivci poslovili na zadnjih državnozborskih volitvah, hkrati pa pri volilnem telesu vzbuja občutke zgodbe, ki se vedno znova ponavlja in je ljudi zasitila s politiko.
Uhan prav tako izpostavlja, da je pri pozivu največjih strank k volitvam v ozadju vedno tudi kalkulacija ošibitve manjših strank. Vendar so razmerja v slovenski politiki precej skrajna, določena, prehodov z leve na desno je manj. Gre torej bolj za to, ali posamezna stranka uspe tik pred volitvami mobilizirati del političnega telesa, ki se je umaknil zaradi odpora do točno določene vrste politike, kot je to pred letom in pol uspelo Svobodi, še pojasnjuje Uhan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje