V Sloveniji se te dni mudi posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David R. Boyd. Danes je obiskal Anhovo, kjer mu je civilna iniciativa Danes skupaj z društvom EKO Anhovo in dolina Soče predstavila preteklo in sedanjo zdravstveno in okoljsko sliko, od obiska pa si domačini obetajo predvsem predstavitev problematike na evropski ravni in pritisk Združenih narodov na slovenske odločevalce, da začnejo razmere izboljševati.
“Nesprejemljivo je, da se industrija postavlja na prvo mesto, ne pa zdravje prebivalcev. Nedopustno je, da se namerava podvojiti količino sosežiga ob tem, da bi radi prešli na alternativne vrste goriva in da se ne upošteva zdravstvene slike prebivalstva,” je glavne pomisleke Civilne iniciative Danes v Anhovem strnila Manuela Korečič. Skupaj z društvom EKO Anhovo in dolina Soče so posebnemu poročevalcu Združenih narodov za človekove pravice in okolje Davidu R. Boydu, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji, predstavili preteklo in sedanjo zdravstveno in okoljsko sliko v Anhovem.
Pri predstavitvi problematike so sodelovali še Amnesty International Slovenia, Pravni center za varovanje človekovih pravic in okolja ter okoljevarstveno društvo Eko krog. Od obiska posebnega poročevalca si obetajo predvsem predstavitev problematike na evropski ravni in pritisk Združenih narodov na slovenske odločevalce, da začnejo razmere izboljševati.
Več o razmerah v Anhovem v članku “Ko pomislim, v kakšen okolju živim, me preplavi val obupa”.
Korečič je poudarila, da je to za Soško dolino zgodovinski dan. “Prvič v stotih letih, odkar je prihod cementarne v to okolje leta 1921 prinesel službe, z njimi pa bolezen in smrt, smo imeli tako visok mednarodni obisk”. Poročevalca so domačini seznanili z največjo okoljsko katastrofo v Sloveniji, s svojimi življenjskimi zgodbami, s podatki o obolelih in umrlih, o strupenih izpustih ter o ponavljajočih se onesnaženjih pitne vode.
Cementarna Salonit Anhovo ima trenutno dovoljenje za sosežig skoraj 109.000 ton odpadkov, leta 2020 so podali vlogo za povišanje na 135.000 ton, ki pa so jo ob pritiskih zdravnikov in civilne družbe umaknili. Aprila letos so izrazili jasno namero, da bi radi sosežig povečali na 220.000 ton, trenutno naj bi Salonit kot potencialni onesnaževalec izdeloval poročilo o vplivih na okolje, ki je eden od predpogojev za novo vlogo, so povedali.
Uroš Macerl iz društva Eko krog je poudaril, da kljub temu, da so evropske in slovenske emisijske vrednosti izenačene, obstaja razlika med denimo nemškimi cementarnami, ki uporabljajo sosežig, in Salonitom Anhovo. “Na lokaciji Anhovega sta ob vsej preteklosti, ki so jo tu doživeli z azbestom, izdaja okoljskega dovoljenja z neomejenim rokom in ideja o povečanju sosežiga norost,” je povedal.
Boyd se je v okviru obiska srečal tudi z vodstvom Salonita Anhovo, kjer so v izjavi za javnost zapisali, da so se med diskusijo dotaknili številnih vprašanj, predvsem najnovejših neodvisnih okoljskih meritev in razvojnih načrtov za zeleni prehod cementarne.
Boyd bo delno poročilo o učinkih okoljskih tveganj na človekove pravice v Sloveniji predstavil 6. oktobra v Ljubljani, marca prihodnje leto pa tudi v ZN.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje