Menu Item
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je v Ljubljani odkrila ruska vohuna. "Zapreti tujega vohuna je 'ultima ratio'. To narediš, ko nimaš nobene druge opcije več," je za N1 povedal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik. Z njim smo se pogovarjali tudi, zakaj je Slovenija zanimiva za tuje vohune.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je odkrila in nato skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Ruska agenta sta imela državljanstvo ene od južnoameriških držav, v Sloveniji pa sta delovala pod lažno identiteto. V poslovni stavbi za Bežigradom sta imela najeto manjšo pisarno.
Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik je za N1 povedal, da ruski koncept vohunjenja v svetu zajema geografsko kar velik prostor in veliko držav. “So ena od teh tako imenovanih super sil tudi v svetu vohunstva. Res je, da ne morejo biti navzoči vselej in povsod, kjer bi želeli biti, in morajo racionalno razporejati svoje vire. Vendar je vse odvisno od njihovega zelo konkretnega aktualnega interesa,” je dejal.
Po njegovih besedah je vojna v Ukrajini zanesljivo okoliščina, ki na vseh straneh, ki so vsaj posredno vpete v ta konflikt – torej ne zgolj na ruski ali ukrajinski strani – pomeni, da je treba zelo intenzivirati tako obveščevalno kot tudi podobveščevalno dejavnost. “Mislim, da se to zdaj dogaja v svetu,” je povedal.
Na vprašanje, zakaj bi lahko bila Slovenija potencialno zanimiva za Rusko federacijo, pa je sogovornik odgovoril, da zanesljivo zaradi vpetosti v mednarodne varnostne asociacije, saj je država članica Nata in Evropske unije. “Vojna se odvija neposredno na pragu teh dveh organizacij. Vse države v teh dveh asociacijah imajo svoje stališče do vojne. To stališče je za zdaj relativno homogeno. Želja ruske strani bi bila razbiti to homogenost,” je povedal. Dodal je, da je to mogoče početi na več načinov: s propagando, z zlorabo družbenih omrežij s pomočjo trolov ali računalniških algoritmov, ki lahko sami kreirajo določeno vrsto sporočil in naracije, pa vse do klasičnega vohunstva s pomočjo ljudi. “Ti vohuni pa običajno iščejo potencialne sodelavce za špijonažo ali pa zelo fokusirano zbirajo prav določen tip podatkov za svojo stran,” je dodal.
Preberite še: Sova v Ljubljani odkrila ruska vohuna
Rupnik je dejal, da Slovenija leži na geografskem območju, ki je zanimivo z več vidikov. “Nekako smo vrata med severom in jugom. Tudi naš cestni križ ima vrsto strateško pomembnih povezav, ne zgolj za običajen transport ljudi in dobrin, ampak tudi za potencialne vojaške transporte.”
V našem delu sveta je po sogovornikovih besedah zelo pomembna tudi Luka Koper, ki ima velike kapacitete za prevoz in prenos materiala, ne nazadnje tudi potencialnega prevoza vojaških sil. “Zanesljivo vem, da je vsaj Luka Koper v vseh vojaških kontekstih in vojnih igrah ena od točk, ki je pomembna.” Rusko federacijo po njegovih besedah verjetno zanima tudi, kakšno je povprečno politično ozračje v Sloveniji glede podpore eni ali drugi strani in ali se da nanj vplivati. “Gre za potencialni diapazon tarč, ki bi bile zanimive za Rusko federacijo,” je še povedal Rupnik.
Blok na Parmovi ulici v Ljubljani, kjer sta delovala ruska vohuna
Rupniku se zdi zanimivo, da se je aretacija sploh zgodila. “Zelo pogosto se v tem obveščevalnem svetu zadeve ne končajo z aretacijo, ampak se uporabi vrsta drugih načinov za reševanje take situacije. Nasprotna stran zanesljivo ve že od prvega dne, da je šlo za neko aretacijo in verjetno, da poteka vrsta dejavnosti v okviru t. i. tajne diplomacije.” Domneva, da pri vsej zadevi nekaj ni šlo povsem običajno, zato se je aretacija tudi zgodila.
Je pa po njegovih besedah takšno aretacijo zelo težko ohraniti v tajnosti. Na začetku so v zgodbo vključeni le obveščevalci, nato še diplomati. “Ko se zadeva prevesi v predkazenski postopek, se sistematično vključujejo še druge službe, najprej policijske, potem tožilstvo, na koncu sodišče. Ta krog ljudi, ki je seznanjen s temi dejstvi, postaja relativno velik. In večji, kot je krog ljudi, težje je stvar ohraniti kot zaupno,” je pojasnil.
Vsekakor pa to nista bila edina vohuna v Sloveniji. Kot je dejal Rupnik, je vohunstvo “prastara obrt”, ki je zelo aktivna. “Če gre za normalne razmere, brez posebnih varnostnih, političnih ali ekonomskih groženj, to ostane stran od radarja javnosti. Ampak službe kar dobro vedo, kaj kdo dela in kako. Seveda ne zaznajo vsega, pogosto pa stvari vendarle zaznajo. Pri tem imajo svojo računico. Zapreti tujega vohuna je ‘ultima ratio’. To narediš, ko nimaš nobene druge opcije več,” je še dejal naš sogovornik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje