Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je skupaj z NPU priprla dva tujca, ki sta osumljena vohunjenja za Rusijo, poročata Delo in Siol. Za Bežigradom v Ljubljani sta imela najeto manjšo pisarno, v kateri naj bi se formalno ukvarjala s trgovanjem z nepremičninami in starinami.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je odkrila in nato skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, poročata Delo in Siol. Neuradno informacijo so potrdili tudi na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.
Ruska agenta sta imela po poročanju časnika državljanstvo ene od južnoameriških držav, v Sloveniji pa sta delovala pod lažno identiteto. V poslovni stavbi za Bežigradom, na Parmovi ulici, sta imela najeto manjšo pisarno. Formalno naj bi se ukvarjala s trgovanjem z nepremičninami in starinami. Informacije Dela so bile, da so par aretirali na Parmovi, kjer sta imela poslovne prostore, a po informacijah 24UR so ju prijeli na njunem domu v Črnučah.
Tožilstvo je na podlagi naznanila Sove začelo predkazenski postopek in v začetku lanskega decembra na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložilo zahtevo za preiskavo zoper dve privedeni fizični osebi zaradi kaznivega dejanja vohunstva. Osumljenca sta v priporu. Po poročanju Siola naj bi operacija potekala v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami.
Na policiji so za STA pojasnili, da sta osumljena pripadnika tuje obveščevalne službe, ki sta z nezakonito pridobljenimi tujimi osebnimi listinami in lažno identiteto prebivala in poslovno delovala v Sloveniji ter v korist tuje obveščevalne službe v Sloveniji izvajala prikrito obveščevalno dejavnost.
Ob njuni aretaciji je bilo po naših informacijah mogoče slišati, da je bilo v zadevo vpletenih več oseb, primer pa so ocenjevali kot “precej nevaren”.
Očitno je bila parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) o zadevi obveščena. Kot nam je dejal predsednik Janez Žakelj, obveščevalne in varnostne službe komisijo o pomembnih zadevah obvestijo. O konkretnem primeru pa ni želel govoriti.
Osumljena sta storitve kaznivega dejanja vohunjenja za tujo obveščevalno službo in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine. Za kaznivo dejanje vohunstva je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let, za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine pa zaporna kazen do treh let.
Po neuradnih informacijah Dela to ni edini primer, ko je Sovi uspelo izslediti aktivne člane tujih obveščevalnih služb, je pa ta primer velik uspeh zaradi zapletenosti odkrivanja, ker je bilo vohunoma z lažno identiteto in državljanstvom težko pripisati delovanje za Rusijo.
Slovenija je zaradi geostrateškega položaja zanimiva za delovanje tujih agentov, je za Delo pojasnil varnostni strokovnjak in nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar. Kot je dodal, je prostor privlačen tudi za agente, ki v Sloveniji živijo in delajo skladno z zakoni, delujejo pa na ozemlju tretjih držav.
V Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji pa so za N1 pojasnili, da v skladu z zakonom o Sovi pridobivajo in vrednotijo podatke ter posredujejo informacije o delovanju in aktivnostih tujih obveščevalnih služb oziroma njihovih pripadnikov na območju Slovenije, ki so usmerjeni zoper našo državo ter ki s svojo aktivnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost in interese Republike Slovenije. “Če agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, o tem v skladu z 2. odstavkom 8. člena Zakona o Sovi obvešča tudi generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca,” so zapisali.
Dodali so, da v skladu z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti agencija redno obvešča o obveščevalni dejavnosti tujih akterjev tudi nosilce nacionalnovarnostnega sistema, pri tem pa tesno sodeluje s slovenskimi varnostnimi organi kot tudi organi in službami EU in Nata. “Podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena Zakona o Sovi, so tajni in jih agencija zato ne posreduje v javnost in javno ne komentira,” so še sporočili.
19. januarja so že na Švedskem zaradi vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU odredili zaporno kazen dvema bratoma. 21. decembra lani so v Nemčiji zaradi suma izdaje aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND). Ruskim obveščevalnim službam naj bi posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti.
Na Norveškem so oblasti oktobra lani aretirale domnevnega ruskega vohuna in pripadnika GRU, ki se je izdajal za brazilskega akademika. Marca 2021 so italijanske oblasti aretirale kapitana italijanske mornarice, potem ko so ga ujele, ko je ruskemu vojaškemu častniku izročil spominsko kartico s 181 slikami zaupnih dokumentov. Še istega meseca so bolgarske oblasti razbile domnevno rusko vohunsko združbo, v katero je bilo vpletenih več uradnikov ministrstva za obrambo.
Leta 2018 je bil v Avstriji aretiran upokojeni polkovnik zaradi obtožb, da je desetletja vohunil za Rusijo. Na zaslišanju je razkril, da so Rusi od njega želeli predvsem informacije o oborožitvenih sistemih in migrantski krizi v Evropi. Poljske oblasti so marca 2018 aretirale uradnika ministrstva za energetiko, ker je Rusiji posredoval informacije o stališču Poljske do projekta plinovoda Severni tok 2.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje