Kdo sta prijeta osumljena ruska vohuna? V Sloveniji sta se predstavljala kot 38-letna argentinska državljana, zakonca iz Buenos Airesa. Po informacijah N1 naj bi delala ali za rusko vojaško varnostno obveščevalno službo GRU ali za zunanjo obveščevalno službo SVR - slednje naj bi bilo bolj verjetno - v Sloveniji pa sta odprla dve podjetji. Predstavljala sta se kot Ludwig Gisch, ki je pri notarju govoril v nemškem jeziku, in Maria Rosa Mayer Munos. Zdaj sta v priporu, za mladoletna otroka pa je po besedah naših virov poskrbljeno. Z ruskima vohunoma naj bi sodeloval tudi slovenski državljan, ki pa ga po informacijah N1 niso priprli. Poznavalci pravijo: to je klasična vohunska zgodba, agenti tujih služb kar precej časa med nami mirno in normalno živijo, šele nato jih aktivirajo. Obenem pa je aretacija tujih vohunov "zelo redek ukrep."
Zadnjih nekaj let naj bi živela v okolici Ljubljane, poslovni registri pa kažejo, da sta imela stalno bivališče prijavljeno v argentinski prestolnici Buenos Aires. Predstavljala sta se kot zakonca, za mladoletna otroka je po njunem priprtju po informacijah N1 poskrbljeno.
Osumljenca naj bi delala ali za rusko vojaško obveščevalno službo GRU ali za zunanjo obveščevalno službo SVR.
Kaj sta ruski obveščevalni službi GRU in SVR?
GRU je ruska vojaška obveščevalna služba. Njena ključna naloga je zbiranje vojaških, vojaško-obveščevalnih, tehničnih, ekonomskih, ekoloških … podatkov. Direktor GRU je podrejen načelniku generalštaba in (vsaj) formalno ni povezan s političnim vrhom.
SVR je ruska zunanja obveščevalna služba. Najpogosteje zbira politične in ekonomske obveščevalne podatke v tujini in jih analizira.
Kot pravijo poznavalci pri nas, se delovanje teh dveh ruskih obveščevalnih služb pogosto tudi prepleta: “V sklopu delovanja GRU velikokrat sodelujejo tudi agenti SVR.”
Z osumljenima ruskima vohunoma naj bi po besedah naših virov sodeloval tudi slovenski državljan, ki naj ne bi bil v priporu. Sova ju je v sodelovanju z NPU prijela decembra v njunih poslovnih prostorih za Bežigradom v Ljubljani (na fotografiji spodaj). Informacije Dela so bile, da so par aretirali na Parmovi, a po informacijah 24UR so ju prijeli na njunem domu v Črnučah.
Denis Sadiković/N1
V tej poslovni stavbi na Parmovi ulici v Ljubljani naj bi decembra lani po informaijah Dela prijeli domnevna ruska vohuna, ki sta se v Sloveniji predstavljala kot 38-letna argentinska državljana Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos. V tej stavbi sta imela dve podjetji, ki sta služili kot njuna krinka. Računalniško podjetje DSM&IT ter umetniško galerijo Art Gallery 5’14. Ko je Gisch pri notarju odpiral DSM&IT, je po informacijah N1 govoril nemško.
Podjetje DSM&IT, ki naj bi se ukvarjalo z informacijskimi storitvami, sta osebi, ki ste se predstavljali kot Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, odprli septembra 2017. Maria Rosa Mayer Munos takrat pri notarju ni bila prisotna, zastopal jo je pooblaščeni slovenski odvetnik. Ludwig Gisch pa je po naših informacijah pri notarju govoril v nemškem jeziku, zato je bila navzoča tudi prevajalka.
Sprva sta naslov podjetja prijavila na Poljanskem nasipu, kjer je sedež odvetniške pisarne, ki jima je pomagala ustanoviti podjetje. Nato sta podjetje preselila na Parmovo ulico za Bežigradom v Ljubljani, kjer sta kupila 31 kvadratnih metrov veliko pisarno. Od leta 2018 do 2021 so se prihodki DMS&IT povečali iz 30.000 na 48.000 evrov letno. Največji strošek podjetja so plače.
Maria Rosa Mayer Munos pa je leta 2018 ustanovila še podjetje Art Gallery 5’14.
N1
Pisarna te umetniške galerije je v petem nadstropju stavbe na Parmovi v Ljubljani, galerija pa ima profile tudi na vseh socialnih omrežjih – od Instagrama, Facebooka, do LinkedIna, kjer je najti tudi profil Marie Rose Mayer Munos.
Maria Mayer/LINKEDIN
Art gallery 5'14/FACEBOOK
Art gallery 5'14/FACEBOOK
Na LinkedIn profilu galerije piše, da ta “sodeluje z 90 umetniki, ki jih predstavlja na sejmih, poleg tega pa organizirajo razstave. V dveh letih smo dosegli veliko več, kot smo pričakovali.” Več informacij kaže, da so razstave v več evropskih mestih res bile. V letu 2021 je imela galerija približno 23.000 evrov prihodkov, se je pa Maria Rosa Mayer Munos v letu 2020 umaknila iz lastništva podjetja njenega moža DSM&IT.
“Priprtje tujih vohunov je redek ukrep”
Poznavalci ocenjujejo, da gre za klasično vohunsko zgodbo. Zanjo je značilna “dolgoročna investicija”. To pomeni, da so agenti v določeni državi nameščeni več let preden jih aktivirajo, živijo običajno življenje, v okolju nanje ni nihče več pozoren. V določenem trenutku pa začnejo opravljati naloge, zaradi katerih jih je obveščevalno-varnostna služba poslala v tujo državo. Pri odkritju vohunov gre pogosto za sodelovanja obveščevalnih služb več držav, še zlasti, če gre za zadeve EU ali Nata.
Do sodelovanja naj bi menda prišlo tudi v primeru odkritja ruskih vohunov v Ljubljani, pri čemer nekateri naši viri omenjajo, da naj bi določene informacije do Sove prišle iz nemške obveščevalne službe BND. Kot pravijo naši sogovorniki, tokratna zgodba dokazuje, da imajo tuje obveščevalne službe interes, da vohunijo v Sloveniji. V preteklosti smo bili po njihovih besedah pogosto naivni, češ da smo nezanimivi in da nas nihče ne bo niti ogrožal niti ne bo Slovenije uporabljal za spremljanje drugih držav. “Toda tisto, kar je poznano vrhu Nata, se ve tudi v Sloveniji, obveščevalne službe pa se trudijo priti do podatkov, ki jih dejansko zanimajo,” dodajajo naši sogovorniki.
Po njihovih navedbah odkritju tujih vohunov najpogosteje sledi njihovo spremljanje, torej pridobivanje informacij, kateri podatki jih zanimajo, s kom sodelujejo. Za to, da tujega vohuna priprejo, je potrebnih dovolj dokazov o njegovem delovanju. Tudi v primeru aretacije pa ni nujno, da zadevo procesirajo – možna alternativa je izmenjava agentov.
Po besedah naših virov je tokratno odkritje ruskih vohunov pokazatelj, da Sova dela dobro. Naša država je sicer po njihovih navedbah v preteklosti izsledila že več tujih vohunov, a se je najpogosteje odločila za njihovo spremljanje. Prihajalo je tudi do namigov, naj zapustijo državo, in do poskusov, da se tujega agenta pridobi na “našo stran”. Ukrep, za katerega se odloči država, je po navedbah poznavalcev odvisen tudi od tega, od kje prihajajo vohuni, kakšni so bilateralni odnosi med državama …
“Priprtje je torej redek ukrep. Tokratno slovensko odločitev je mogoče razumeti tudi kot sporočilo o nezadovoljstvu z rusko politiko,” dodajajo.
Naši viri pa se ne spomnijo, da bi bili v tujini doslej ujeti slovenski vohuni. To delno pripisujejo kvaliteti in previdnosti naših obveščevalcev, pa tudi temu, da imamo majhne kapacitete in torej svojih obveščevalcev ne pošiljamo pogosto na dolgoletno delovanje v tujini.
Kakšna je zagrožena kazen?
Za kaznivo dejanje vohunstva po tretjem odstavku 358. člena KZ-1 je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let, za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena KZ-1 pa zaporna kazen do treh let.
Sova se je oglasila s sporočilom za javnost, v katerem so zapisali: “Slovenska obveščevalno-varnostna agencija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o Sovi pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije o delovanju in aktivnostih tujih obveščevalnih služb oziroma njihovih pripadnikov na območju Republike Slovenije, ki so usmerjeni zoper našo državo ter ki s svojo aktivnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost in interese Republike Slovenije. Če agencija pri izvajanju svojih nalog ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje oziroma pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, o tem v skladu z 2. odstavkom 8. člena Zakona o Sovi obvešča tudi generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca. V skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS agencija redno obvešča o obveščevalni dejavnosti tujih akterjev tudi nosilce nacionalno-varnostnega sistema, pri tem pa tesno sodeluje s slovenskimi varnostnimi organi kot tudi organi in službami EU in Nata. Podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena Zakona o Sovi, so tajni in jih agencija zato ne posreduje v javnost in javno ne komentira.”
Po informacijah N1 je bila o tem decembrskem prijetju domnevnih ruskih vohunov obveščena tudi parlamentarna komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje