Arktični polarni vrtinec se je obrnil: kaj to pomeni za vreme v Sloveniji?

Foto: Zajem zaslona/FACEBOOK

Arktični polarni vrtinec je v začetku tega meseca začel razpadati, poročajo mediji. To lahko povzroči gibanje hladnega zraka proti tlom, ni pa nujno.

Med koncem novembra in začetkom aprila se v stratosferi nad severno poloblo oblikuje obsežna gmota hladnega zraka.

Ta sega od severnega pola, lahko pa doseže vse do 45 stopinj geografske širine. V nakopičeni gmoti nastanejo vetrovi, ki se običajno gibljejo v nasprotni smeri urinega kazalca – gledano iznad severnega pola – zaradi česar ta gmota postane nekakšen vrtinec, ki ga klimatologi imenujejo arktični polarni vrtinec ali vorteks.

“V resnici ne gre za vrtinec v strogem smislu,” je za N1 pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik z Arsa. “Pomeni samo, da se vetrovi v tej gmoti v poprečju gibljejo v eni smeri, običajno zahodni ali ciklonalni.”

Včasih pa vetrovi svojo smer spremenijo in obrnejo, zaradi česar nastane pojav, ki mu klimatologi pravijo razpad vrtinca, kar ima lahko posledice tudi v tako imenovani troposferi, ki sega približno deset kilometrov visoko.

Takšen razpad se je zgodil marca, pa tudi aprila, poročajo mediji in se sprašujejo, kaj to pomeni za vreme v prihodnje. “Preden začnete ob vesteh o razpadu polarnega vrtinca razmišljati o klimatskem zlomu ali katastrofah, naj povemo, da ti razpadi niso neobičajni,” piše portal Science Alert.

To je za N1 potrdil tudi Vertačnik. “Predvsem spomladi, ko se zračne mase na severni polobli segrejejo, topel zrak prodira tudi v višino in lahko povzroči spremembo smeri vetrov v polarnem vrtincu, čemur pravimo razpad vrtinca,” je pojasnil.

Razpad polarnega vrtinca pa lahko povzroči gibanje hladnega zraka proti tlom, predvsem na zahodu ZDA in v Evraziji.

Zato imamo lahko tudi pri nas v spomladanskem času prodore mrzlega zraka iznad Arktike (o enem takih razpadov smo pisali februarja lani). Vendar pa se to ne zgodi vedno. “Marčevski razpad recimo na vreme pri nas ni vplival, saj je bil marec drugi najtoplejši od začetka meritev, ponekod v Evropi tudi na splošno najtoplejši,” je povedal Vertačnik. Pred prodori hladnega zraka nas namreč do neke mere ščiti plast med troposfero in stratosfero, imenovana tropopavza.

Nič ne kaže, da bi bila ohladitev, ki jo meteorologi napovedujejo za prihodnji teden, posledica razpada polarnega vrtinca. “Tokratna ohladitev bo posledica razmer v nižjih zračnih plasteh, ki bodo omogočile prodor hladnega zraka iznad Severnega morja,” je pojasnil Gregor Vertačnik.