ARRS posredoval sporne vloge v ponovno ocenjevanje

Slovenija 16. Avg. 202106:53 > 22:33
Delite:
Morska biološka postaja Piran
Foto: Denis Sadiković/N1

Potem ko so se na zadnjem javnem razpisu ARRS pokazale hude nepravilnosti pri izvedbi, še vedno ni jasno, kdaj bo steklo financiranje raziskovalnih projektov. ARRS je medtem minuli teden objavil javno naročilo za storitve s področja informacijskega sistema. Vrednost naročila še ni znana.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS prof. dr. Robert Repnik je povedal, da so vloge, ki so bile na zadnjem javnem razpisu za financiranje raziskovalnih projektov tujim recenzentom prvotno posredovane v slovenščini, že poslali v ponovno ocenjevanje. “Agencija je pred ponovnim pošiljanjem gradiva recenzentom še enkrat pregledala vseh 1010 prijav, ki so ustrezale razpisnim pogojem, in ugotovila, da je treba v 69 primerih recenzentom poslati gradivo s prilogo vsebine projekta v angleškem jeziku.” Ob ponovnem pregledu so torej očitno zaznali še eno poleg prvotno ugotovljenih 68 vlog, ki niso bile ustrezno posredovane v ocenjevanje.

Da so vloge poslali, so obvestili tudi prijavitelje, nam je potrdila ena od raziskovalk. Ob tem jo sicer skrbi objektivnost ponovnega ocenjevanja, saj so bile vloge ponovno posredovane istim recenzentom. Znanstvena svetnica na Fakulteti za elektrotehniko dr. Urša Opara Krašovec je že ob razkritju nepravilnosti opozorila, da je agencija s tem umazala dobro ime raziskovalcev, katerih vloge niso bile popolne. “Marsikateri recenzent je ob tem lahko pomislil, da je bil raziskovalec pri oddaji prijave malomaren.” Na agenciji sicer zagotavljajo, da so recenzente obvestili, da ni šlo za napako prijaviteljev, ampak za tehnično napako v informacijskem sistemu agencije.

Financiranje predvideno od začetka avgusta

Na vprašanje, koliko dodatnih pritožb o neustrezno posredovanih vlogah so prejeli in na kaj so se nanašale, Repnik ni neposredno odgovoril. “Agencija ves čas sproti odgovarja na vprašanja o ustreznosti prvotno poslane dokumentacije recenzentom, želje nekaterih vodij projektov, da bi v ponovnem ocenjevanju prijave ocenjevali drugi recenzenti ali željo vodje projekta, da se njegova prijava ne posreduje ponovno v ocenjevanje,” je zapisal. Predvsem slednje se zdi zanimivo, saj je omenjeni vodja projekta kljub vlogi v slovenskem jeziku očitno prejel dovolj dobro oceno, da si ponovnega ocenjevanja ne želi.

Kdaj bi lahko steklo financiranje izbranih projektov, še ni znano, čeprav razpis predvideva začetek financiranja že s 1. avgustom. O spremembi predvidenega datuma začetka financiranja naj bi bili raziskovalci obveščeni med razpisom, kar se v tem primeru ni zgodilo. Na ARRS pravijo, da bodo v prihodnjih dneh na svoji spletni strani objavili uradno informacijo o nadaljnjem poteku javnega razpisa. Financiranje se bo očitno precej zamaknilo za vse, ne le za projekte, ki so bili poslani v ponovno ocenjevanje.

Javno naročilo z enotedenskim rokom za prijavo

Na agenciji so zelo kmalu po razkritju tehničnih težav na razpisu objavili javno naročilo za storitve s področja informacijskega sistema. Javno naročilo za storitve programiranja s podporo uporabnikom so tako objavili 5. avgusta, pri čemer je bil rok za prijavo nenavadno kratek, zgolj teden dni. Domnevo, da je objava povezana prav s težavami na zadnjem razpisu, je Repnik zavrnil in dodal, da “izhaja iz že predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti na področju informacijskega sistema z vidika zanesljivosti sistema, ki jih agencija prioritetno rešuje, tako z notranjimi kadri kot zunanjimi sodelavci. Storitve, ki so predmet javnega naročila, oddajamo zunanjemu izvajalcu, ker zaradi dvakrat neuspešnega razpisa ni bilo možno realizirati zaposlitve programerja”.

Dober poznavalec razmer, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da kadrovske težave na področju informacijskega sistema ARRS trajajo že dlje časa. Informatiki se zaradi razlike v plačah in v pogojih dela težje odločajo za delo v javni upravi kot v gospodarstvu. Nenazadnje je na akutne kadrovske težave v poročilu ob koncu mandata opozoril že nekdanji direktor prof. dr. József Györkös.

“ARRS je majhna agencija, a so od nje vitalno odvisni številni raziskovalci in raziskovalne organizacije,” pravi sogovornik. “Kritika evalvacijskega sistema ni nova, nihče pa se ne zmeni za pogoje, pod katerimi mora delovati.”

Repnik je že v preteklih odzivih izpostavil, da je bil prejšnji informacijski sistem “nezanesljiv”, zaradi česar so se odločili postopno vzpostaviti novega. Sogovorniki se sprašujejo glede smotrnosti te odločitve, saj se tovrstne tehnične nepravilnosti v preteklosti niso dogajale. Kot je že pred časom pojasnil Repnik, so raziskovalci prijave na zadnjem razpisu oddali v starem informacijskem sistemu, kjer je bilo pripravljeno tudi gradivo za ocenjevanje. Recenzenti pa so do gradiva dostopali v novi aplikaciji, kjer je potekal celotni postopek ocenjevanja.

“Nezanesljivost” sistema predčasno odnesla zunanjega izvajalca

Kaj natančno je bilo narobe s prejšnjim sistemom, ni jasno. Dodatna vprašanja zbuja predčasna prekinitev pogodbe s podjetjem Crea. Slednje je namreč aprila 2020 z ARRS sklenilo dveletno pogodbo “o dograditvi portala ARRS eObrazci in integraciji z informacijskim sistemom agencije” v vrednosti 216 tisoč evrov. Repnik tudi prekinitev omenjene pogodbe utemeljuje z nezanesljivostjo starega sistema.

Kakšna bo vrednost enoletne pogodbe z novim izvajalcem, na agenciji niso odgovorili.

Poleg te ima ARRS za področje IT sklenjeno še eno pogodbo z zunanjim izvajalcem. Gre za pogodbo za “izgradnjo spletnega portala za podporo procesu oddaje prijav na razpise in procesa ocenjevanja prijav na razpise po elektronski poti”. Izvajalec je podjetje Stroka Produkt, pogodba pa je vredna skoraj 34 tisoč evrov brez DDV. Po podatkih spletnega portala Erar je podjetje prejelo prvo nakazilo julija letos.

Visokošolski sindikat: “Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo?”

Na dogajanje na ARRS se je odzval tudi Visokošolski sindikat Slovenije, ki je na direktorja, člane Upravnega odbora in člane Znanstvenega sveta agencije naslovil še neodgovorjena vprašanja:

– Kako je možno, da ARRS še vedno ni odpravila izkazanih dosedanjih pomanjkljivosti evalvacijskih postopkov? Kakšna je vizija UO v nadaljnjem delovanju ARRS?

– Kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem času, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa?

– Kako si ARRS predstavlja neoporečen zaključek razpisa, če ima v svojem naboru recenzente, ki so očitno pripravljeni oceno dodeliti zgolj na podlagi prijavnega obrazca, torej ne da bi sploh poznali vsebino projekta? Še več, kako to, da je ARRS tem in takšnim recenzentom poslala oškodovane vloge v ponovno ocenjevanje?

– Kako in kdaj bo sanirana škoda, ki jo je ARRS povzročila prijaviteljem na zadnji projektni razpis? Kakšne so predvidene zakasnitve postopka izbora in začetka financiranja projektov?

– Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo slovenski znanosti in družbi? Kdo bo odgovarjal raziskovalcem in raziskovalkam, ki bodo zaradi tega fiaska ostali brez zaposlitve in se bodo posledično odpravili v tujino ali pa se zaradi njega ne bodo vrnili iz tujine?

“Pozivamo UO in ZSA, da kot organa javne agencije odgovorita na zastavljena vprašanja, predvsem pa, da opravita svojo dolžnost in zagotovita transparentno, zakonito in strokovno delovanje agencije — ali pa naj odstopita. Kolegice in kolege — raziskovalke in raziskovalce v tem in drugih organih agencije javno opominjamo, da v organih niso zato, da oportunistično služijo vsakokratnemu vodstvu agencije, temveč da odgovorno opravljajo svoje poslanstvo v korist raziskovalne skupnosti in s tem prispevajo k družbenemu razvoju,” so še zapisali v sindikatu.

Ob tem so zagotovili, da bodo nudil pravno pomoč v morebitnih sporih vsem svojim članicam in članom, ki niso bili uspešni na razpisu zaradi očitnih napak v recenzentskem postopku.

Komentari

Vaš komentar