Zaradi morebitnega plazu v Črni na Koroškem bodo začeli izvajati preventivno evakuacijo prebivalcev ob porečju reke Meže, so zvečer sporočili iz občine Mežica. Občane bodo obveščali pripadniki uprave za zaščito in reševanje od vrat do vrat, so še navedli.

Reševalne enote v Dolnji Bistrici hodijo po hišah in praznijo eno za drugo. Večina ljudi sledi navodilom in je hiše zapustila. Nekateri starejši pa se ne želijo umakniti. Eden od njih je dejal, da je poplave že doživel in svoje hiše ne bo zapustil. Gasilce je strah, kaj sledi. Pretok reke Mure pri Radgoni še ne pada, zato lahko tudi v Dolnji Bistrici udari proti vasi. Spet je tudi začelo deževati. 

V Dolnji Bistrici, kjer je reka Mura prebila nasipe, so odredili evakuacijo kraja. Gre za več kot 400 ljudi.

V Dolnji Bistrici v občini Črenšovci so se zvečer spet oglasile sirene, ki opozarjajo na možnost poplav. Reka Mura je namreč tam prebila nasip. Voda v smeri vasi še vedno hitro narašča. 

Slovenske železnice (SŽ) postopoma odpravljajo težave, ki so jih poplave povzročile v železniškem prometu. Zvečer je tako vnovič stekel železniški promet na progi Ljubljana Vižmarje-Jesenice, so sporočili iz SŽ. Že pred tem so odprli proge Anhovo-Grahovo, Rimske Toplice-Celje in Celje-Zidani Most. Zaprta pa je še železniška proga Litija-Sava. Nadomestni prevoz na tej progi poteka z vlakom na progi Ljubljana-Trebnje-Sevnica. Kot so še pojasnili na SŽ, so neurja na nekaterih delih železniške infrastrukture povzročila veliko škode.

Predrl se je del vodnega nasipa na lokaciji pri Dolnji Bistrici, zaradi česar je prišlo do poplavljanja reke Mure. Prebivalce ob Dolnji Bistrici, Hotizi in Gabrjah pristojni pozivajo, da spremljajo situacijo na terenu in upoštevajo navodila pristojnih služb. V nekaterih krajih ob reki so se oglasile sirene, ki oznanjajo splošno nevarnost.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala prizadeta območja v občinah Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Braslovče. "Zdaj vem in verjamem, da je to najhujša katastrofa v samostojni Sloveniji," je dejala pred poplavljeno tovarno BSH Hišni aparati. Ob tem je na Instagramu delila tudi posnetke iz tovarne in zapisala, da je ta "popolnoma razdejana".

Zahvalila se je vsem, ki so reševali ljudi in premoženje, ter pozvala k pomoči. Razmere ob reki Savinji, ki je minule dni močno narasla in povzročila ogromno škodo okoliškim krajem, je predsednica republike Nataša Pirc Musar opisala kot grozljive. "Iskrena zahvala vojski, policiji gasilcem, civilni zaščiti, predvsem pa ljudem, ki pomagajo soljudem," je dejala in opisala požrtvovalnost in pripravljenost na pomoč sokrajanom. Tudi v reševalnih akcijah se je po njenih besedah še enkrat pokazala izjemna zavzetost, za katero so hvaležni tudi tuji turisti, ki so jih ob Savinji rešili iz praktično nemogočih razmer.

Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte. Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Volčjem potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi. V Idriji plaz ogroža objekt Unescove dediščine Rudarska hiša, na Ravnah na Koroškem pa je poplavilo objekt Stare Železarne. V porečju Savinje so bili poškodovani središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki so kot urbanistični spomeniki pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti. "Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano," so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do današnjega dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele. Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.

V Podravju so posledice ujme pod nadzorom, zagotavljajo predstavniki civilne zaščite. Drava je v večjem delu ostala v svoji strugi, še najbolj pa poplavlja v spodnjem delu na območju Krčevine pri Vurbergu, kjer se je na varno moralo umakniti nekaj prebivalcev, je dejal poveljnik ptujske civilne zaščite Primož Korošak.

Ljubno ob Savinji, ki so ga poplave hudo prizadele, ni več popolnoma odrezano od sveta. Danes popoldne so iz Ljubnega uspeli domov odpraviti okoli 130 gostov, ki jih je ujma ujela med kampiranjem v bližnjem kampu. Še vedno pa se trudijo priti do prebivalcev, o katerih nimajo nobenih podatkov, kako so ujmo prestali. Sicer pa je stanje v občini katastrofalno, pravi župan Franjo Naraločnik. "Kaj takšnega še nikoli ni bilo. Tudi leta 2010 ne," dodaja. "Izgubili smo pet hiš, štiri so še pod plazovi, a ne moremo do njih," pripoveduje.

Vlada je na prebivalcem na prizadetih območjih namenila 10 milijonov evrov humanitarne pomoči. Sredstva bosta prejeli humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas, in sicer vsaka po pet milijonov evrov. Pristojnim službam zaščite, reševanja in pomoči je vlada izrekla posebno priznanje.

Prva poročila s terena kažejo, da je po državi poplavljen tudi precejšen delež kmetijskih površin, v celoti pa se obsega škode še ne da oceniti, saj so nekateri deli Koroške, Savinjske doline in Gorenjske odrezani od sveta in nedostopni, kažejo podatki javne službe kmetijskega svetovanja, ki jih je povzelo ministrstvo za kmetijstvo.

Iz prvih poročil s terena, ki jih je javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pripravila v petek in danes, med drugih izhaja, da je v Zgornji Savinjski dolini, ki je odrezana od sveta, 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in dnevno namolzejo med 20.000 in 30.000 litrov mleka, prevzem tega pa trenutno ni možen, je podatke povzelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kritično stanje je tudi na kmetiji v Rečici ob Savinji s 60 kravami molznicami, kjer je zasulo hlev, dvorišče in molzišče z robotom za molžo. Enako je na območju Laškega, kjer je od sveta odrezanih približno deset kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. "Gre za skupno 2000 litrov mleka dnevno, ki ga ne morejo oddati v mlekarno," so navedli na ministrstvu.

V času silovitih poplav je Slovenijo pretreslo ganljivo reševanje malčkov iz poplavljenega vrtca v Mengšu. Med junaškimi gasilci je bil tudi Sandi Zajc, ki je - medtem ko je nesebično pomagal drugim - ostal brez strehe nad glavo. "Hiša je popolnoma uničena. Premočeno je vse, od pohištva, oblek, računalnikov, dokumentov do vseh fotografij in spominov," je za N1 opisal pretreseni gasilec. Več v članku: Junaški gasilec reševal malčke iz vrtca in ostal brez vsega: Bilo je kot v filmu.

Iz Črne na Koroškem, ki je bila od včerajšnjega neurja s poplavami odrezana od sveta, so prišli prvi posnetki, ki kažejo razsežnosti opustošenja. Po preboju slovenskih vojakov v Črno je sicer dostop do kraja zaradi proženja novega plazu spet onemogočen. Več posnetkov iz Črne na Koroškem pa v novici: Prvi posnetki iz opustošene Črne na Koroškem (FOTO & VIDEO).

Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Kamnik je odredil prepoved približevanja vsem vodotokom in stoječim vodnim površinam v občini Kamnik, razen pooblaščenim osebam, ki so aktivirane kot sile zaščite, reševanja in pomoči, poroča lokalni portal Kamnik Info. 

Zaradi poplav so številne ceste na Severnoprimorskem, Koroškem, Štajerskem in v Osrednji Sloveniji zaprte. Razmere se ves čas spreminjajo. Pred predorom Karavanke je proti Avstriji 16 kilometrov dolg zastoj, na prometnoinformacijskem centru pa priporočajo izvoz Lesce in prelaz Korensko sedlo. Predor proti Sloveniji občasno zapirajo zaradi zastojev. Na primorski avtocesti je zastoj od Postojne proti Ljubljani, zamuda 20 - 30 minut.

Slovenska vojska je na Twitterju delila fotografijo, na kateri je deček z modrim dežnikom reševalni ekipi v vrečki prinesel nekaj priboljškov. Fotografijo sopospremili s čustvenimi emotikoni in geslo "Vsi za enega eden za vse".

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je izrazil sožalje svojcem žrtev poplav in solidarnost vsem, ki so bili neposredno prizadeti v tej naravni nesreči. Izrekel pa je tudi pohvalo vsem intervencijskim službam in ekipam, ki so s svojo požrtvovalnostjo rešile veliko življenj in zavarovale veliko premoženja. "Dejstvo je, da podobni pojavi in naravne nesreče v tujini terjajo veliko smrtnih žrtev. V Sloveniji na srečo za zdaj še ni tako in tudi to kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja," je dejal Lenarčič. Pojasnil je, da so na vladi obravnavali več možnosti za evropsko pomoč. “Slovenija v teh težkih časih ni sama in lahko računa na evropsko podporo,” je dejal in dodal, da je Slovenija za zdaj zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, s katerimi bo lažje ocenila obseg škode in usmerila sredstva za soočenje s posledicami. Napovedal je še, da bo Slovenija po njegovi oceni za reševanje posledic poplav zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, kot je dodal pa lahko pomoč pridobi tudi iz drugih sredstev EU.

Razmere v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih, kjer je petkovo neurje povzročilo nekaj škode in otežilo delo in dostavo dobrin, se umirjajo. Infrastruktura je poškodovana v mozirskem Varstveno-delovnem centru Saša in centru za usposabljanje Radovljica, storitve drugod pa so večinoma dostopne, navaja pristojno ministrstvo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je zaradi poplav nemudoma stopilo v stik z vsemi socialnovarstvenimi zavodi, preverilo stanje in vzpostavilo sistem urgentnega posredovanja znotraj mreže institucij. Zavodi ga redno seznanjajo s stanjem in morebitnimi težavami, so zapisali na ministrstvu.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da je dostopnost do prizadetih območij še vedno najtežja na Koroškem in delih Zgornje Savinjske doline. Pojasnil je, da jim je uspelo vzpostaviti komunikacijo s Solčavo, ta pa je še vedno zelo omejena na območju Koroške, še posebej v Črni na Koroškem. "Vse cestne povezave so prekinjene. Našim enotam se je s pomočjo slovenske vojske nekako uspelo prebiti tja tudi po kopnem in vzpostaviti stik. Zdaj tam potekajo aktivnosti, pot pa je namenjena izključno za intervencijske namene, saj je po poti možno peljati zgolj s posebnimi vozili," je pojasnil Behin. Dodal je, da so bile v Črno na Koroškem poslane prve pošiljke hrane in vode, dostavljeno pa je bilo tudi prepotrebno gorivo, za namen ohranjanja komunikacijske povezave in normalno delovanje sistemov. Vse kaže na to, da bodo razmere v Črni na Koroškem še nekaj časa zelo težke. Iz Črne na Koroškem za zdaj ni poročil o poškodovanih, bodo pa s helikopterji evakuirali nekaj oseb.