Menu Item
Ministrica za kulturo je patra Marka Rupnik pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado. "Trenutni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, kar bi bilo potrebno nujno spremeniti," je zapisala in dodala, da bi ga k vrnitvi "lahko spodbudila tudi institucija, iz katere prihaja".
V javnosti odmevajo primeri zlorab, ki jih je obtožen pater Marko Rupnik. Očitajo mu psihične in fizične zlorabe več redovnic ljubljanske skupnosti Loyola pred več desetletji. Omenjene obtožbe so bile vložene lani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil. Proti Rupniku je že leta 2019 ukrepe sprejel tudi Vatikan in ga začasno izobčil, ker je žensko, ki je imela z njim spolne odnose, odvezal greha.
Rupnik, sicer priznan sakralni umetnik, je leta 2000 prejel Prešernovo nagrado, najvišje priznanje za umetnost v Sloveniji. Zdaj ga ministrstvo za kulturo poziva, naj nagrado vrne.
Vrečko: K vrnitvi ga lahko spodbudi tudi institucija, iz katere prihaja
Ministrica Asta Vrečko je v daljšem pozivu zapisala, da mu ministrstvo nagrade ne more odvzeti, saj trenutni zakon tega ne predvideva, kar bi bilo po njenih besedah treba spremeniti.
“Kljub temu da formalno odvzem nagrade v tem trenutku ni možen, pa bi bilo v tem primeru minimalno spodobno dejanje, da prejemnik nagrado vrne sam. K temu ga bi lahko spodbudila tudi institucija, iz katere prihaja,” je zapisala Vrečko.
Kot je še zapisala, so Prešernove nagrade najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti pri nas, Rupniku pa je bila podeljena na neustaljen način, “saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam”.
“Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti,” je dodala in spomnila, da se je že takoj po podelitvi pojavil dvom glede primernosti in utemeljitve nagrade za delo patra Rupnika. Tisto leto je prav zaradi tega razloga Prešernovo nagrado zavrnila Svetlana Makarovič.
Rupnik storil enega najhujših zločinov v katoliški cerkvi
Spomnimo, Vatikan je slovenskega jezuita, sicer znamenitega in iskanega cerkvenega umetnika, Marka Rupnika že leta 2019 začasno ekskomuniciral (izključil oz. izobčil iz Cerkve), ker je storil enega najhujših zločinov v katoliški cerkvi, ko je žensko, ki je imela z njim spolne odnose, odvezal greha, je novinarjem v Rimu potrdil predstojnik svetovnega jezuitskega reda Arturo Sosa.
Temu rečejo odveza greha s strani sostorilca in to je dejanje, ki terja ekskomunikacijo oziroma izobčenje, poroča ameriška katoliška tiskovna agencija, ki se pri tem sklicuje na tiskovno agencijo AP. Dejanja Patra Rupnika je obsodila tudi Slovenska škofovska konferenca (SŠK), moralni teolog Ivan Štuhec pa je primer zlorab Rupnika označil za enega najhujših primerov, kar jih je bilo odkritih v Katoliški cerkvi.
“Na ministrstvu najostreje obsojamo vsakršno obliko spolnega nadlegovanja in nasilja. Razumemo ga kot strukturni problem, ki so mu še posebej izpostavljene osebe, ki se znajdejo na presečišču neenakosti. V okoljih, kjer imajo posamezniki veliko moč, še posebej, če opravljajo pedagoško, mentorsko, duhovno ali ustvarjalno delo, mora biti zavedanje o nesprejemljivosti teh dejanj toliko večje. Spolnega nadlegovanja in nasilja ne smemo relativizirati, pometati pod preprogo ali storilce nagrajevati z družbenim položajem in ugledom,” je zapisala Vrečko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje