Avtor študije o nutrijah o tem, kaj ga je najbolj prizadelo v videu Tine Gaber

nutrije, predaja podpisov proti odlovu nutrij

Borut Živulović/BOBO

Na očitke borke za pravice živali in partnerke predsednika vlade Roberta Goloba Tine Gaber, ki jih je objavila v videu o "resničnem ozadju načrtovanega poboja nutrij", se je odzval soavtor izpostavljene študije o odlovu nutrij dr. Hubert Potočnik, ki ga je Tina Gaber v svojem videu tudi imenovala. Kaj ga je najbolj prizadelo? Kaj pravzaprav je v tej študiji? Ali res ne vemo, koliko nutrij sploh živi na Ljubljanskem barju?

Prikupni, a invazivni glodalci z ljubljanskega barja so povzročili burne polemike. Po tem, ko so borci za pravice živali na kmetijsko ministrstvo prinesli skoraj 25.000 podpisov za preprečitev odlova nutrij, je Tina Gaber posnela tudi video in ga objavila na družbenih omrežjih. V tem videu je enega od vodilnih raziskovalcev s tega področja dr. Huberta Potočnika obtožila, da je v študiji, katere soavtor je, jasno izražen “motiv za sistemsko korupcijo.”

Odzivi so zelo burni, v bran Tini Gaber pa je stopil tudi premier Robert Golob.

Soavtor študije, biolog z ljubljanske biotehniške fakultete Hubert Potočnik, je gostoval v oddaji N1 STUDIO. Tina Gaber se na več naših vabil ni odzvala.

Potočnik poudarja, da je ravnanje Tine Gaber mogoče pripisati njenemu etičnemu odnosu do živih bitji, a da premalo pozna širšo problematiko. Ocenjuje, da so sicer organizacije, ki skrbijo za dobrobit domačih in rejnih živali ter živali v laboratorijih, potrebne in koristne. Vendar preslikava njihovih etičnih stališč na invazivne vrste škodi celi vrsti bitij.

Kaj je Potočnika najbolj prizadelo v videu Tine Gaber? Kako vidi to, da se Gaber na večkratno vabilo N1, da obtožbe pojasni, ni odzvala?

Študija, ki so jo pred štirimi leti pripravili sodelavci ljubljanske biotehniške fakultete, preučuje vpliv tujerodnih nutrij in pižmovk. Res je, da številčnosti populacije nutrij za zdaj ne poznamo, na očitke Gaber odgovarja Potočnik, a dodaja, da je monitoring zahteven in težaven. So pa v študiji opredelili postopke za nadzor nad populacijo, ocenili stroške tega in predvideli tudi spremljanje učinka izlova na živali ter rastline. Koliko bi stal odlov nutrij in kaj obsega znesek 540.000 evrov, ki je bil omenjen in problematiziran v videu Tine Gaber?

Na očitke o pomanjkanju dokazov o škodljivosti nutrij Potočnik odgovarja: “S strokovnega vidika bi bilo nesmiselno, da bi morala nutrija, da bi dokazala invazivnost, najprej iztrebiti kakšno vrsto ali izločiti habitatni tip z Ljubljanskega barja.” Kakšne pa so konkretne posledice namnožitve nutrij?

Po besedah Potočnika bi raziskovalci tudi danes, če bi se te študije lotili ponovno, prišli do podobnih rezultatov. Bi pa bilo treba več narediti na ozaveščanju javnosti, saj je mnenje ljudi pri zatiranju “kosmatih in ljubkih sesalcev” pomemben dejavnik uspešnosti. Se dovolj zavedamo problematike širjenja tujerodnih invazivnih vrst in posledic?