Borka za pravice živali in partnerka predsednika vlade Tina Gaber je na družbenih omrežjih objavila video, v katerem, kot pravi, govori o "resničnem ozadju načrtovanega poboja nutrij". Med drugim pove, da je v projektni študiji o naravovarstveni problematiki nutrije na Ljubljanskem barju "izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo". Z imenom in priimkom omeni avtorja študije, doktorja bioloških znanosti Huberta Potočnika, ki je obenem tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije. Na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi ministrica iz kvote Gibanja Svoboda Irena Šinko, nekatere trditve Tine Gaber "ostro zavračajo", nekatere pa pojasnjujejo. In vztrajajo, da se bo odlov nutrij začel 1. avgusta. Vztraja pa tudi Tina Gaber, ki je za N1 med drugim dejala: "Zavedala sem se, da bo odziv lobijev buren."
V ponedeljek so predstavniki 20 društev in organizacij ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predali skoraj 25.000 podpisov pod peticijo, s katero nasprotujejo odlovu nutrij na Ljubljanskem barju, ki naj bi se začel 1. avgusta.
Pridružila se jim je tudi partnerka predsednika vlade Roberta Goloba in borka za pravice živali Tina Gaber, ki je po predaji podpisov na družbenih omrežjih objavila video, v katerem govori, kot pravi, o “resničnem ozadju načrtovanega poboja nutrij”.
Na začetku posnetka pojasnjuje, da se vse začne s študijo iz leta 2019, ki jo je naročil Krajinski park Ljubljansko barje, izdelala pa jo je Biotehnična fakulteta. (Študija, ki bi preučevala vpliv nutrij na domorodne vrste v Sloveniji, sicer še ni bila opravljena, zato strokovnjaki o vplivu in škodi sklepajo iz tujih študij.)
Tina Gaber v posnetku pove, da je bil nosilec te študije Hubert Potočnik, doktor bioloških znanosti, ki je zaposlen na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, a Gaber v videu opozarja, da je obenem tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije. “A študija se ne ukvarja le z usodo nutrij, temveč predvsem s finančnim vidikom upravljanja teh živali. Višino stroškov so v prvih letih ocenili na več kot pol milijona evrov. Natančneje: 539.929,70 evra. Študija sama ne predstavlja koruptivnega dejanja, je pa v njej izražen motiv za sistemsko korupcijo,” na začetku posnetka pove Tina Gaber.
Avtorji te študije, ki je dolga 73 strani, so v študiji sicer navedli, da je omenjeni znesek vsota za šestletni monitoring tako nutrij kot pižmovk. Zapisali so, koliko bo stalo spremljanje populacij omenjenih glodalcev, nadzor oziroma zmanjševanje populacij obeh vrst, spremljanje vpliva populacij nutrije in pižmovke na habitatne tipe ter zavarovane in ogrožene rastlinske ter živalske vrste. Denimo na kačjega pastirja, ribe, rake in školjke.
Na družbenih omrežjih se je oglasil Sašo Dolenc, urednik revije o znanosti Kvarkadabra, ki Tini Gaber očita, da je “večkrat navedla le največji v študiji omenjeni znesek, ki se ji je zdel verjetno primeren, da bo čustveno motiviral njene sledilce. Namiguje namreč, da naj bi bilo toliko denarja namenjenega financiranju iztrebljanja nutrij, zato naj bi šlo po njenem mnenju za sistemsko korupcijo.”
Odlov, sterilizacija in električne mreže: kaj stane koliko?
Hubert Potočnik, ki je tudi eden ključnih strokovnjakov v projektu Life Lynx, s katerim preprečujejo izumrtje risa pri nas, danes za pojasnila ni bil dosegljiv. Je pa na očitek Tine Gaber, da je v študiji “izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo”, odgovoril Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, v katerem nameravajo s 1. avgustom začeti zmanjševati populacije nutrij. Pojasnil je, da so v krajinskem parku preverili stroške različnih ukrepov za upravljanje populacije nutrij in da so med drugim vzeli pod drobnogled stroške sterilizacije in nameščanja električnih ograj, kar predlagajo prav nevladne organizacije.
Kastelic pravi, da sterilizacija ene nutrije stane 90 evrov, strošek prevoza, prenašanja živali in izpustitev v naravo pa okoli 20 evrov. “Krajinski park ima 20 pasti. Če dnevno ujamemo 20 nutrij, je strošek 2.200 evrov dnevno oziroma 803.000 evrov letno,” ponazori. “Poleg tega bi morale biti sterilizirane živali tudi ustrezno označene, da ne pride do ponovnega ujetja in prevoza. Ti stroški nam niso znani, zagotovo pa niso majhni. Tukaj govorimo o letnem strošku, ki je skoraj toliko visok kot večletna ocena stroškov v študiji.”
Če bi sterilizirane nutrije vrnili v naravo, pa bi, tako Kastelic, trčili še v uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje in evropsko uredbo s tega področja, ki vračanje invazivnih tujerodnih vrst v naravo prepovedujeta.
Če bi nutrije skušali omejiti s postavitvijo električne ograje v parku, bi po izračunih Kastelica to lahko stalo vse do 20 milijonov evrov. “A bi s tem ukrepom preprečili prost dostop do vode, ki je ustavna kategorija. S tem bi sicer omejili škodo v kmetijstvu, ne bi pa preprečili vpliva nutrij na vodne ekosisteme. Poleg tega bi postavitev električne ograje preprečila gibanje tudi avtohtonim vrstam,” še pove Kastelic.
V načrtu s 1. avgustom pa je nutrije poloviti v pasti in jih nato ustreliti. Koliko, ni znano. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje je izračunal tudi to: nakup 20 pasti po njegovih besedah stane tisoč evrov, da lovec past nastavi, jo umakne v lovišče in žival usmrti, pa 6,7 evra na osebek. “To je 48.900 evrov na leto. Mogoče si lahko na podlagi vseh omenjenih številk ustvarimo bolj realno mnenje o možnosti sistemske korupcije, zlasti pri vztrajanju nevladnih organizacij za metodo sterilizacije,” je oster Kastelic.
Ministrstva za kmetijstvo Tina Gaber ni prepričala
Na kmetijskem ministrstvu, kot so pojasnili za N1, še naprej vztrajajo, da se bo odlov nutrij v Krajinskem parku Ljubljansko barje 1. avgusta začel, čeprav Tina Gaber v videu zahteva ponovitev postopka, tokrat tako, da pristojni vanj ne vključijo samo lovskih organizacij, pač pa tudi širšo zainteresirano javnost. Na ministrstvu odgovarjajo, da so bile lovske družine v postopek vključene zato, ker lahko v upravnem postopku sodelujejo le tiste stranke, ki imajo ali izkažejo pravni interes.
Ker Tina Gaber v videu reče tudi, da je trenutno streljanje nutrij sizifovo delo, a “je sizifovo delo super, če prinaša zaslužek”, ministrstvo pojasnjuje, da je “nutrija kot lovna vrsta še posebej ekonomsko nedonosna”. Lovske družine resda postanejo lastnice uplenjene divjadi, njeno meso pa praviloma prodajo, a morajo, pravijo na ministrstvu, prav s tem denarjem plačati letno koncesijsko dajatev, prav tako odgovarjajo za škodo, ki jo divjad povzroči na kmetijskih in gozdnih površinah.
“Lovske družine so organizirane kot društva, ki kot taka ne smejo ustvarjati dobička. V primeru presežkov prihodkov nad odhodki morajo ta denar nameniti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,” opozorijo na ministrstvu.
Je pa Kastelic podprl ustanovitev delovne skupine, kjer bi se lahko o temah, kot je odlov nutrij, “konstruktivno pogovarjali in za komunikacijo ne bi uporabljali družbenih omrežij oziroma medijev”.
Ministrstvo: “Ostro zavračamo očitke”
Tina Gaber v videu opozori, da so od pobude do zaključka upravnega postopka o izdaji odločbe pretekli vsega trije tedni. “Vsi, ki smo se kadarkoli srečali s kakšnim upravnim postopkom, vemo, da traja mesece. Razen če je vnaprej dogovorjen.”
Na ministrstvu odgovarjajo, da mora pristojni organ v skladu z zakonom, ko se postopek začne na zahtevo stranke, odločbo izdati in jo vročiti čim prej, “najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo. Odločno pa zavračamo vse pavšalne očitke o vnaprej dogovorjenih postopkih oziroma finančnem interesu posameznikov.”
Priznavajo pa, da odločba nikjer ni bila javno objavljena, kar prav tako omeni Gaber. “Odločba se javno objavi le, kadar zakon ali drug predpis določa obveznost javne objave odločbe,” povejo na ministrstvu in dodajo, da je za vse zainteresirane možna tudi pot dostopa do informacij javnega značaja. Zavračajo pa trditev Tine Gaber, da je bil postopek za javnost zaprt.
Gaber je v posnetku izpostavila še, da v odločbi piše, da odlova nutrij ne sme biti v času turistične sezone in da tudi študija priporoča zimske mesece, začetek odlova pa zdaj načrtujejo s 1. avgustom. “Ali je poletje ali ni,” se je vprašala. Na ministrstvu pa citirajo odločbo, ki pravi, da lahko “odlov nutrij vršijo le lovci, ob upoštevanju vseh varnostnih meril in v času, ko je obremenjenost krajinskega parka z ostalimi uporabniki parka najmanjša, denimo izven glavne turistične sezone, v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah”. Pojasnili so, da je namen, da se odlov zaradi varnosti izvaja takrat, ko je v Krajinskem parku Ljubljansko barje manj obiskovalcev.
Tina Gaber: Moje trditve temeljijo na uradnih dokumentih
A tako kot vztraja ministrstvo za kmetijstvo, vztraja tudi Tina Gaber. Glede na odzive, ki jih je sprožil njen video, smo jo med drugim prosili za podrobnejšo razlago zlasti njenih besed, da v študiji iz leta 2019 obstaja “motiv za bodočo sistemsko korupcijo”.
Tina Gaber je za N1 odgovorila: “Vse moje trditve, povedane v videu, temeljijo na podatkih iz uradnih dokumentov. Projektna študija je javno objavljena, odločba je bila poslana enemu od društev za zaščito živali. Slednjim bom vedno, kadar se bodo borili za pravice živali, stala ob strani. Zato je bil video tudi dobro sprejet. A ravno zaradi tega sem se zavedala, da bo odziv lobijev buren. Po pričakovanjih so se že takoj zjutraj aktivirali plačani troli s sovražnimi komentarji, manipulacijo in zavajanji. V le enem dopoldnevu sem prejela več sto sporočil s sovražno vsebino. Sledile so objave na portalih, ki podpirajo izključno eno politično opcijo. Popoldan je po meni udarila tudi Nova24. Vzorec je vedno isti, kar pa mi ne bo preprečilo, da bom zmeraj stala za svojimi vrednotami, med katerimi je tudi ohranitev tega prekrasnega planeta in živalskega sveta. Temu sem pred leti prilagodila tudi svoj življenjski slog in prehranske navade.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje