Menu Item
Potem ko je po javnomnenjskih merjenjih najbolj priljubljen politik SD Matjaž Han pred tedni odločno zavrnil, da bi kandidiral za predsednika stranke, tik pred sobotnim volilnim kongresom te možnosti ne izključuje več. Odločitev bo predvidoma sprejel v petek. Vsi trije sedanji kandidati za predsednika SD, torej Tadej Beočanin, Milan Brglez in Jani Prednik, zagotavljajo, da morebitna Hanova vključitev v tekmo na njihove kandidature ne bo vplivala in da torej teh ne bodo umaknili.
“Čeprav pravijo ’v politiki nikoli ne reci nikoli’, ampak na kongresu 13. aprila ne bom kandidiral.” Tako je konec februarja, ko je že potekalo evidentiranje kandidatov za vodilne funkcije v SD, dejal gospodarski minister in eden najbolj prepoznavnih politikov Matjaž Han.
Že pred tem je večkrat izpostavil, da je vodenje Socialnih demokratov najtežja politična funkcija v državi. Ocenjeval je, da ima stranka vedno znova ogromna pričakovanja, ki jih katerikoli prvak SD ne more uresničiti, zato pomeni prevzem te funkcije za novoizbranega predsednika Socialnih demokratov tudi začetek poti navzdol. Matjaž Han sicer doslej še nikoli ni kandidiral za nobeno strankarsko funkcijo.
Han: Odločitve še nisem sprejel
Tako tudi tokrat soglasja h kandidaturi za prvaka SD ni dal. Pa čeprav ga je evidentiralo več članov in organizacij stranke in so ga mnogi prepričevali, naj se v tekmo vendarle poda. V zadnjem tednu pa je v stranki zakrožila informacija, da bi si Han utegnil premisliti. Po statutu je kandidaturo mogoče vložiti še na samem kongresu, če jo pisno podpre tretjina navzočih delegatov. Na sobotnem kongresu SD v Ljubljani pričakujejo okoli 400 delegatov.
Po novem Han priznava, da o kandidaturi za predsednika SD razmišlja, a dodaja, da odločitve še ni sprejel. Predvidoma naj bi to storil v petek, torej dan pred kongresom. Kot razlog, da dopušča možnost kandidature, navaja klice in sporočila, v katerih ga člani SD prepričujejo, naj se v tekmo za predsednika stranke vendarle poda.
Kot je mogoče slišati v Hanovih krogih, se je to nagovarjanje v zadnjih dneh okrepilo, kar viri pripisujejo zlasti nepredvidljivemu razpletu sobotnega glasovanja za predsednika stranke. Številna soočenja ajdovskega župana Tadeja Beočanina, evropskega poslanca Milana Brgleza in vodje poslancev SD Janija Prednika namreč jasnega favorita niso prinesla, prav tako po besedah Hanovih podpornikov ti v dosedanjih predstavitvah niso bili prepričljivi.
V prid aktualnega gospodarskega ministra naj bi govorila tudi njegova visoka uvrstitev na lestvicah najbolj priljubljenih politikov – po zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane za Delo si ta s poslancem SDS Anžetom Logarjem deli drugo mesto.
Tako v stranki ni osamljeno pričakovanje, da bi uspela SD pod Hanovim vodstvom nagovoriti širši krog volilcev, kot pa če vodenje stranke prevzame kdo od sedanjih treh kandidatov.
Na drugi strani pa je mogoče slišati ocene, da visoko mesto na lestvicah politikov še ni jamstvo za dvig stranke, kar se je pokazalo tudi, ko sta stranko vodila Dejan Židan in Tanja Fajon, prav tako pa se podpora SD vrsto let ni približala priljubljenosti njenega takratnega predsednika Boruta Pahorja.
Kaj bi Hanova kandidatura pomenila za sedanje tri kandidate?
Nekateri v stranki so tudi kritični, ker Han o morebitni kandidaturi razmišlja šele sedaj in se torej ni vključil v enomesečne obiske terena in nagovore članov, kot so to storili Beočanin, Brglez in Prednik. Pojavljajo se tudi razmišljanja, da se je večina delegatov v zadnjem mesecu vendarle že odločila, komu bo v soboto namenila svoj glas, in da tistih, ki bi čakali na Hanovo kandidaturo, ni toliko, da bi bil lahko ta vnaprej prepričan o zmagi.
Prav tako po besedah naših sogovornikov iz SD ne gre spregledati, da so pred vrati evropske volitve. Če bi Socialni demokrati na njih dosegli slab rezultat, bi se nezadovoljstvo v stranki spet okrepilo in bi se ponovno pojavila razmišljanja o menjavi vodstva. Vseh teh “oteževalnih okoliščin” se Han kot prekaljen politik nedvomno zaveda, zato več naših sogovornikov dvomi, da se bo za kandidaturo na sobotnem kongresu res odločil.
In kaj bi, če se bo v tekmo za vodenje stranke vendarle podal, to pomenilo za sedanje tri kandidate? Bi lahko kdo od njih umaknil kandidaturo? Tako Beočanin kot Prednik in Brglez so za N1 zatrdili, da tega ne bodo storili. Beočanin nam je dejal, da svoje možnosti za izvolitev za predsednika stranke ocenjuje kot dobre.
“Po tem, ko smo bili kandidati evidentirani, sem dal soglasje h kandidaturi. V zadnjih treh tednih sem opravljal pogovore na terenu in kandidature ne bom umaknil,” je poudaril Prednik. Izpostavil je, da strankin statut omogoča, da se kandidaturo vloži na dan kongresa. “Ne znam pa oceniti, kako bi na ta manever gledali delegati in delegatke,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje