Skupščina zdravniške zbornice je na današnji seji med drugim razpravljala o predlogu zakona za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki so ga pripravili na zbornici. Ob tem so s spremembo statuta ukinili kvorum za volitve predsednika zbornice.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je članom Skupščine zdravniške zbornice danes pojasnila ozadje nastajanja besedila zakonskega predloga, ki je nedavno zakrožil v javnosti. Kot je povedala, jih je konec minulega leta minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pozval, da če želijo spremembe, naj pripravijo konkretne zakonske predloge.
Večina njihovih predlogov je sicer znana že dlje časa, pravna služba zbornice pa jih je po pozivu ministra pripravila v obliki predloga zakona. Besedilo so posredovali skupščinskemu svetu in regijskim odborom zbornice, “potem se je zgodilo, da je to besedilo dobilo gibanje Glas Ljudstva, ki je iz tega naredilo ogromno zgodbo”. Beović sicer veseli, da je besedilo na ta način prišlo v javno razpravo.
Ministrstvo se namreč “ni dosti odzvalo na te predloge” in zdaj od vseh zdravniških organizacij do konca aprila želi predloge, kaj se mora po njihovem mnenju v slovenskem zdravstvu spremeniti. To po besedah predsednice zbornice že pripravljajo.
Zbornični predlog zakona za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in okrepitev javne zdravstvene mreže sicer med drugim predvideva institut neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika, ki bi omogočil večjo fleksibilnost. Prav tako predlagajo, da bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v gospodarsko družbo.
Razprava poslancev je soočila različna mnenja, v večjem delu se je dotikala prav omenjenega preoblikovanja zavodov. V glavnem so se strinjali, da je treba javnim zavodom omogočiti ustrezno nagrajevanje zdravnikov in zagotoviti konkurenčne pogoje. “Če jih pustimo v taki obliki, je to propad javnega sistema,” je bilo slišati. Eden od poslancev je tako na primer izpostavil ustanavljanje zasebnih bolnišnic s strani zavarovalnic, ki bodo s ponujanjem boljših pogojev gotovo privabile zdravnike iz javnih zavodov. Ob tem je bilo slišati tudi nekaj pomislekov, in sicer da je treba biti pozoren, da dobiček ne bi prevladal nad nivojem zdravstvene oskrbe.
Glede instituta svobodnega zdravnika so izpostavili vprašanje odškodninske odgovornosti. Drug pogled je pokazal naklonjenost ideji. Kot je dejal eden od poslancev, v tem primeru plačilnih razredov ne bi rabili več, saj bi se vsak posameznik lahko dogovoril za plačilo za svoje opravljeno delo.
Tudi o Fidesu in evtanaziji
Beović se je v uvodnem nagovoru sicer dotaknila tudi aktivnosti sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides za boljše zdravniške plače. Kot je dejala, primerljivost zdravniških plač s povprečno plačo v Sloveniji močno zaostaja za državami, ki jih imamo za manj razvite. To po n jenih navedbah tudi že vpliva na podobo slovenskega zdravja. Zavzemanja Fidesa so zato po njenih besedah zavzemanja za ohranitev javnega zdravstva in zanimivosti zdravniškega poklica.
Med prihodnjimi aktivnostmi zbornice je Beović izpostavila vprašanje evtanazije. “Razprave na to temo smo že imeli, a jih bo verjetno treba ponoviti,” je ocenila. Meni tudi, da bo tema na eni od prihodnjih skupščin morala biti kakovost in varnost v zdravstvu. “To, kako delamo zdravniki kakovostno, kako zagotavljamo varnost, mora biti del stroke, in ne sme prihajati iz uradov, ministrstva, neke agencije, kjer zdravniki nimamo pomembne besede,” je opozorila.
Spremembe statuta
Skupščina je danes sprejela spremembe statuta glede volitev predsednika zbornice. Poslanci so namreč pritrdili ukinitvi kvoruma, po katerem je za veljavnost volitev morala glasovati najmanj polovica vseh članov skupščine. Prenizka volilna udeležba je v preteklosti že večkrat povzročala težave oz. podaljševala postopke volitev vodstva zdravniške zbornice.
V razpravi pred glasovanjem je bilo med drugim slišati opozorilo, da ponavljanje glasovanja meče slabo luč na zdravništvo, češ da zdravniki niso enotni in se ne znajo odločiti, kar vsakokratna oblast izkorišča.
Skupščina je tudi naložila izvršilnemu odboru, da zaključi priprave in pripravi ustrezne pravne podlage, ki so potrebne za izvedbo elektronskih volitev. Predstavnica zbornice je povedala, da so se med tem že sestali z možnim ponudnikom, ki ima izkušnje z elektronskimi volitvami ter bi za izvedbo in podporo računal okoli 10.000 evrov. Volitve so zbornico do sedaj stale od 25.000 do 30.000 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje