Menu Item
Potem ko je predsednik republike Borut Pahor danes slovenskim osamosvojiteljem vrnil odlikovanja, ki so jih protestno zavrnili leta 1993, so se pojavili dvomi v pravilnost postopka. Odlikovanja so (bila) namreč last Muzeja novejše zgodovine Slovenije, njihovo vrnitev pa bi moralo odobriti ministrstvo za kulturo. Toda tam pravijo, da formalni postopek v zvezi z odlikovanji pri njih ni stekel.
Predsednik republike Borut Pahor je danes vidnim predstavnikom slovenske osamosvojitve na posebni slovesnosti v predsedniški palači vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so jih junija 1992 prejeli od predsednika Milana Kučana, a z odprtim pismom leto pozneje, junija 1993, zavrnili ter jih prinesli nazaj v plastični vrečki Bata. Odlikovanja so prejeli Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel. V imenu pokojnega Bučarja je danes odlikovanje sprejel njegov sin.
Odlikovanja so bila najprej shranjena v uradu predsednika republike, nato pa od leta 2002 v Muzeju novejše zgodovine, od koder jih je predsednikov urad nazaj pridobil po posebnem postopku. Danes pa so se pojavili dvomi v to, ali je bil ta postopek – imenuje se reinventarizacija – izpeljan tako, kot po zakonodaji mora biti.
Kot pravijo naši viri, poznavalci muzejske dejavnosti, postanejo predmeti, ki jih nekdo preda muzeju, last muzeja. V primeru predaje nacionalnemu muzeju, kar je Muzej novejše zgodovine, torej postanejo last države oziroma kulturna dediščina. Ni mogoče, da bi si nekdo, ki je predmet muzeju podaril, pozneje premislil in ga dobil nazaj brez ustreznega postopka. Ta pa zahteva, da se najprej v muzeju imenuje komisija – v tem primeru več strokovnjakov za obdobje osamosvojitve. Če komisija vrnitev predmeta odobri, mora o njej odločiti še strokovni svet muzeja, na tretji stopnji pa pride na vrsto ministrstvo za kulturo.
Več o posebni slovesnosti v predsedniški palači, na kateri je predsednik republike vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, preberite v prispevku: Pahor vrnil zavrnjena odlikovanja: “Ker je prav, da so stvari na svojem mestu”. Kako je prvi predsednik samostojne Slovenije komentiral vračanje odlikovanj, preberite v prispevku Kučan: Pahorjeva poteza me čudi. Lahko bi jim podelil tudi jabolko navdiha. Več o tem, kaj točno se je dogajalo pred skoraj tremi desetletji, pa preberite v prispevku Skok v leto 1993, ko so osamosvojitelji odlikovanja vrnili v vrečki Bata
Kot so nam sporočili iz urada predsednika Boruta Pahorja, je urad “novembra 2022 obvestil direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, da so posamezniki, vidni predstavniki slovenske osamosvojitve, ki so leta 1992 prejeli in leta 1993 protestno vrnili odlikovanja Zlati častni znak svobode, po tridesetih letih pripravljeni ta odlikovanja sprejeti in jih bodo tudi prevzeli”. Dodali so, da sta urad predsednika in muzej “opravila potrebne primopredajne postopke z dolžno dokumentacijo”.
Tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman nam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da so bili vsi postopki izpeljani, kot je treba. “Imenovana je bila komisija, nato je postopek tekel še na strokovnem svetu, obvestili smo tudi ministrstvo za kulturo,” je povedal Dežman. “K zadevi smo vsi udeleženi pristopili z vso resnostjo in strokovno skrbnostjo, tako pravna služba predsednika republike kot odvetniška pisarna, s katero sodelujemo v muzeju.”
Iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS) so naknadno uradno sporočili, da je muzeju štiri zlate častne znake svobode RS in dve listini o podelitvi častnega znaka svobode RS predal urad predsednika decembra 2002. “Iz urada predsednika RS so nas novembra 2022 obvestili, da bodo navedeni posamezniki odlikovanja sprejeli in jih tudi stvarno prevzeli. Po preučitvi zakonskih pogojev in posebnosti primera so bili opravljeni postopki, da je MNZS predal uradu predsednika štiri zlate častne znake svobode RS in dve listini o podelitvi častnega znaka svobode RS, od urada predsednika RS pa smo prevzeli komplet častni znak svobode RS (zlati častni znak svobode RS, srebrni častni znak svobode RS in častni znak svobode RS). ”
Toda odgovor ministrstva za kulturo Dežmanovih navedb o pravilni izpeljavi vseh postopkov ne potrjuje. Kot so nam sporočili z ministrstva za kulturo, namreč pri njih “ne teče formalni postopek v zvezi z odlikovanji, s katerimi so bili pred 30-timi leti odlikovani vidni predstavniki slovenske osamosvojitve in ki jih je leta 2002 Urad predsednika republike predal v hrambo Muzeju novejše zgodovine Slovenije”. Kot so zatrdili na ministrstvu, “Muzej novejše zgodovine Slovenije na podlagi veljavne zakonodaje, torej v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) in veljavnim pravilnikom o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, ni podal vloge za morebitno prenehanje statusa spomenika, ki velja za muzejske zbirke”.
Očitno je torej muzej ministrstvo zgolj “obvestil” o tem, da bodo odlikovanja vrnili, ni pa sprožil uradnega postopka.
“Mislim, da smo zadostili vsem pogojem, ki jih zahteva Pravilnik o inventarni knjigi,” pravi Dežman. “Če ne, pa naj ministrstvo za kulturo sproži ustrezne postopke,” dodaja. Prepričan je sicer, da poskušajo njegovi nasprotniki iz tega narediti “politični problem”.
V skladu s 23. členom ZVKD-1 spomenik izgubi status z izbrisom iz inventarne knjige, na podlagi sklepa strokovnega sveta muzeja in ob soglasju Ministrstva za kulturo. Odpisi oziroma izločitve predmeta iz muzejske zbirke so na podlagi pravilnika, ki ga opredeljuje zakon, možni le v izjemnih primerih: med drugim uničenje, tatvine, zamenjava, sodna intervencija ali deakcesija. O odpisu ali izločitvi presoja strokovna komisija, ki jo imenuje direktor muzeja, ta pa sprejme sklepe o izločitvi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje