Menu Item
Ljubljanska biotehniška fakulteta, kjer so pripravili študijo o odlovu nutrij, se je odzvala na "zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine", ki so bile v zadnjih dneh izpostavljene v javnosti. "Kljub temu, da so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvazi znanosti nedopustna," so bili ostri na fakulteti. Spomnimo, do študije je bila ostra tudi partnerka predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber.
Odstrel nutrij na območju Ljubljanskega barja je v zadnjem tednu postala ena od osrednjih tem v slovenskih medijih. V ponedeljek so namreč predstavniki 20 društev in organizacij ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predali skoraj 25.000 podpisov pod peticijo, s katero nasprotujejo odlovu nutrij na tem območju.
Svoje mnenje o načrtovanem odstrelu je v videoposnetku, ki ga je objavila na družbenih omrežjih, podala tudi partnerka predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber. V videoposnetku je govorila o “resničnem ozadju načrtovanega poboja nutrij” in o tem, da je v projektni študiji o naravovarstveni problematiki nutrije na Ljubljanskem barju “izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo”. Zaradi njenih besed se je sprožil val ostrih odzivov strokovnjakov, ki so zavrnili njene argumente.
V zadnjih letih pogoste poenostavljene razlage konceptov
Na izpostavljenost strokovne študije, ki so jo na podlagi javnega naročila pred štirimi leti pripravili sodelavci ljubljanske biotehniške fakultete, so se odzvali tudi na fakulteti. “Biotehniška fakulteta je vodilna izobraževalna, znanstveno-raziskovalna in strokovna institucija s področja ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja v Sloveniji. Med drugim znanstveno-raziskovalno in strokovno delo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani obsega tudi področje upravljanja s prostoživečimi vrstami, tudi tujerodnimi, lovnimi in zaščitenimi. S tem se ukvarjajo predvsem sodelavci Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Med vodilnimi raziskovalci s tega področja je tudi dr. Hubert Potočnik, avtor študije, ki je trenutno še posebej aktualna in je bila splošni javnosti nekorektno predstavljena,” so zapisali na fakulteti.
Ob tem so spomnili tudi, da se je Potočnik že odzval “na zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine”. “Izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko,” je dejal Potočnik.
Na fakulteti so ob tem še izpostavili, da je v zadnjih letih v naši družbi in tudi nasploh po svetu v javnosti pogosto opaziti poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov oziroma konceptov, kot sta ekologija in naravovarstvo. “Ekologija je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov in njihovim odnosom z živimi in neživimi dejavniki okolja (in ne denimo ločevanje odpadkov). Naravovarstvo pa je veja, ki se ukvarja z ohranjanjem biotske pestrosti avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter varstvom naravne dediščine,” so zapisali.
Nutrija je ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme
Poudarili so, da je nutrija globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Pogosta je Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja. “Nutrija je globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov,” so zapisali na fakulteti.
Kot že v preteklosti, so na biotehniški fakulteti tudi v tem primeru poudarili, da zavzemanja za pravice živali ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, pa je po mnenju fakultete za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst.
“Prenos etičnega stališča o svetost življenja posameznega bitja je nevzdržen oziroma pogosto celo škodljiv za celo vrsto drugih bitij in naravnega okolja kot takega,” so jasni na fakulteti. Poudarili so, da sicer podpirajo pozitiven in etičen odnos do živih bitij, a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnemu okolju.
“Raziskovalci oblikujejo svoja stališča na podlagi znanstvenih ugotovitev, ki so za del javnosti lahko manj sprejemljive. Kljub temu, da so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvazi znanosti nedopustna. Na Biotehniški fakulteti si prizadevamo za širjenje znanstvenih ugotovitev v izogib nekorektnih in za našo skupno naravo škodljivih interpretacij,” so sporočili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje