Menu Item
Državna volilna komisija bo prihodnji teden odločala o predlogu spremembe rokovnika referendumskih opravil. Tako bi lahko bili izidi referendumov, na katerih bo glasov za več kot glasov proti, uradno potrjeni decembra in ne šele konec januarja ali v začetku februarja. Skrajšanje roka je pomembno za referendum o dolgotrajni oskrbi.
Kot kaže, so vladni zakoni prestali referndumsko presojo. Več glasov za kot proti je dobila tudi vladna novela zakona o dolgotrajni oskrbi, pri kateri se je postavljalo vprašanje, ali bo volja volil in volilcev v takšnem primeru spoštovana. Novela namreč preprečuje uveljavitev sprememb, ki so bile predvidene s 1. januarjem 2023, rezultati refernduma pa bodo, če bo upoštevan veljavni rokovnik Državne volilne komisije (DVK), potrjeni šele konec janaurja ali v začetku februarja.
Minister za delo Luka Mesec je danes dejal, od Državne volilne komisije (DVK) pričakuje hitro potrditev rezultatov referenduma. “Na DVK obstajajo zelo jasne zakonske možnosti, da ob tem rezultatu, torej jasnemu trikratnem za in nedoseženemu kvorumu, ne gre preštevati vseh živih državljanov z volilno pravico povsod po svetu, ampak enostavno razglasi rezultate v najhitrejšem možnem roku,” je pojasnil.
Na DVK so v preteklih tednih večkrat povedali, da lahko o takšnem predlogu odločajo, a ga mora najprej nekdo podati. Dobili pa so ga šele v petek.
Člani DVK bodo tako odločali o skrajšanju roka za uradno potrditev izida referenduma, če bo glasov za več kot glasov proti. Če bo predlog potrjen, bo DVK izide referenduma uradno potrdila 5. decembra in ne 24. januarja, kot je predvideno zdaj. Tako naj bi se izognili zagati, ki lahko nastane pri zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Sejo so zahtevali člana DVK Mojca Dolenc in Miroslav Pretnar ter namestnika članov Ivana Grgić in Iztok Majhenič. Seja naj bi bila po naših informacijah v četrtek, saj sta bila predsednik DVK Peter Golob in namestnica predsednika Brigita Domjan Pavlin pozitivna na testiranju za koronavirus.
Poleg glasovanja na DVK bo pomembno tudi, ali se bo kdo pritožil zoper spremembo rokovnika. Vrhovno sodišče bi o tem odločalo 30 dni, kar bi pomenilo, da bi zagata z dolgotrajno oskrbo ostala nerešena, nam je konec prejšnjega tedna pojasnil član DVK Janez Pogorelec.
Izjave predsednika SDS Janeza Janše je bilo na primer razumeti kot napoved pritožbe.
Vas gledamo, @dvk_rs https://t.co/uaz9ThoXmA
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 22, 2022
Zakaj takšen predlog spremembe rokovnika?
Noveli zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) prinaša dodatnih 30 milijonov evrov za stroške višjih plač v domovih za starejše in zamik začetka izvajanja spremenjene ureditve na področju oskrbe v instituciji in pri pravici do družinskega pomočnika (po novem oskrbovalca družinskega člana).
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki ga je decembra lani sprejela prejšnja koalicija, narekuje, da bi se morale spremembe na omenjenih področjih začeti izvajati 1. januarja 2023. Vladna novela bi ta rok zamaknila za eno leto, na 1. januar 2024.
Ne glede na izid referenduma pa v rokovniku Državne volilne komisije (DVK) piše, da bo komisija poročilo o izidu referenduma sprejela šele 24. januarja 2023. Razlog za to je čakanje na podatek o volilnih upravičencih, ki so umrli v 15 dneh od sprejetja volilnih imenikov do konca glasovanja. Ta podatek vpliva na kvorum, ki je zahtevan za zavrnitev zakona. Predsednica države Nataša Pirc Musar bi torej vladno novelo, če bo na referendumu potrjena, razglasila šele zadnji teden januarja ali v začetku februarja.
Določbe, ki so vezane na 1. januar, bi torej v vsakem primeru stopile v veljavo. To pa bi lahko pomenilo, da volja volilk in volilcev ne bi bila spoštovana, so opozarjali nekateri. “Če bo Državna volilna komisija, ko bi več volilcev glasovalo za uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, kot bi jih glasovalo proti, poročilo o izidu referenduma sprejela šele konec januarja, bi to pomenilo, da bi prišlo do nespoštovanja volje volilcev,” so zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Predlog, ki ga bo prihodnji teden obravnavala DVK, je namenjen reševanju te težave. Če bo sprejet, bi DVK poročilo o izidu glasovanja sprejela 5. decembra, osmi dan po glasovanju. Takrat bo komisija ugotovila izid glasovanja po pošti iz tujine in uradno bo znano, ali je bilo več glasov za ali proti.
Zakaj je treba čakati skoraj dva meseca?
Referendumski rokovnik torej zdaj določa, da bo Državna volilna komisija poročilo o izidu volitev obravnavala šele 24. januarja. Njen sklep iz leta 2015 določa, da komisija šele 47 dni po glasovanju od ministrstva za notranje zadeve dobi podatke o številu volilnih upravičencev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do konca glasovanja. Po prejemu podatkov pa morajo občinske volilne komisije še preveriti, ali je kdo od umrlih pred smrtjo glasoval. Nato lahko Državna volilna komisija sprejeme poročilo o izidu in predsednik države lahko zakon, če je bil na referendumu potrjen, razglasi.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če sta izpolnjena dva pogoja. Eden je, da proti zakonu glasuje več ljudi kot za, drugi pa je, da proti zakonu glasuje vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Kako bi lahko podatek o umrlih vplival na izid?
Med volilne upravičence štejejo seveda samo živi, zato je treba odšteti tiste, ki so umrli v 15 dneh od sprejema volilnih imenikov do konca glasovanja. V konkretnem primeru torej od 12. novembra do 27. novembra ob 19. uri. Tisti, ki so umrli v tem času, a so pred tem vseeno oddali glas, na koncu štejejo med volilne upravičence.
Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da lahko Državni volilni komisiji kadarkoli pošljejo podatke iz matičnega registra o številu umrlih volilnih upravičencev. Sklep DVK določa, da ministrstvo podatke pošlje šele po 47 dneh, ker povprečno 47 dni traja, da se v register vpišejo smrti Slovencev v tujini. Na vpis smrti v Sloveniji se povprečno čaka štiri dni.
Na mesec je v Sloveniji v lanskem letu povprečno umrlo 1.938 oseb. V tujini pa vsak mesec povprečno umre približno 80 slovenskih volilnih upravičencev.
Ob lanskem referendumu o zakonu o vodah je bilo 26. junija v volilne imenike vpisanih 1.698.627 volilnih upravičencev. Od takrat do konca glasovanja, ki je bilo ob sedmi uri 11. julija 2021, jih je umrlo 1.109, štirje od teh pa so pred smrtjo glasovali. Hkrati pa je Državna volilna komisija naknadno ugotovila, da 15 oseb pomotoma ni bilo vpisanih v volilne imenike. Končno število volilnih upravičencev je bilo torej 1.697.537 (= 1.698.627 + 15 – 1109 + 4). Zato se je zahtevani kvorum glede na datum potrditve volilnih imenikov znižal za 218, s 339.726 na 339.508.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje