Dilema, ki jo sproža predvideno dolgotrajno ugotavljanje izida referenduma o dolgotrajni oskrbi, še vedno ni rešena. Vladno idejo za spremembo referendumskega rokovnika ovira SDS-ova grožnja s pritožbo, je pojasnil minister za delo Luka Mesec. Član volilne komisije iz vrst SDS Drago Zadergal je očitek zanikal.
V nedeljo bodo volilke in volilci na referendumih odločili o treh vladnih zakonih, za enega od njih pa še vedno ni jasno, kako pomemben bo njegov izid. Glavna rešitev v noveli zakona o dolgotrajni oskrbi je zamik začetka izvajanja dveh sprememb iz 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Vendar rokovnik volilne komisije določa, da bo izid potrjen prepozno, namreč konec januarja oziroma v začetku februarja. Ne glede na rezultat referenduma bi se torej morali spremembi 1. januarja začeti izvajati.
Če kvorum ne bo pomemben …
Vlada ima predlog rešitve za to zagato, je prejšnji teden dejal minister za delo Luka Mesec. Potrditev rezultatov je predvidena tako pozno, ker je treba dolgo čakati na podatek o umrlih volilnih upravičencih. Ta podatek namreč vpliva na kvorum, ki je zahtevan za zavrnitev referenduma. Vendar je kvorum samo en od dveh obveznih pogojev za zavrnitev. Drugi je, da proti glasuje več kot volilk in volilcev kot za zakon.
Če bi bilo po koncu glasovanju jasno, da je bilo več glasov za kot proti, kvorum ne bi bil več pomemben, je pojasnil Mesec. V tem primeru bi lahko državna volilna komisija izid referenduma potrdila že 5. decembra, ko bodo ugotovili izid glasovanja po pošti iz tujine, je dejal. Spremembi na področju dolgotrajne oskrbe se torej 1. januarja ne bi začeli izvajati.
Zadergal zanikal napoved pritožbe
Državna volilna komisija uradnega predloga za spremembo rokovnika še ni dobila. Včeraj je Mesec v oddaji N1 Studio dejal, da je Drago Zadergal, član DVK iz vrst SDS, v primeru spremembe rokovnika napovedal pritožbo, ki bi postopke zavlekla za tri mesece. “SDS želi na plečih oskrbovancev domov za starejše spotikati vlado,”je poudaril.
Zadergal je to zanikal. “Na DVK sem tudi povedal, da se bom izločil iz vseh morebitnih odločanj o referendumih,” je dodal. Izločil bi se, ker je zaposlen na RTV Slovenije, ki bo prav tako tema nedeljskega referendumskega odločanja, je pojasnil.
Član DVK Janez Pogorelec je potrdil, da so se neformalno pogovarjali o problemu datuma potrditve izida referenduma o dolgotrajni oskrbi, vendar se ne spomni, da bi Zadergal omenjal možnost pritožbe. Ja pa pritožbo implicitno na Twitterju omenjal predsednik SDS Janez Janša, dodaja. Vrhovno sodišče bi o tem odločalo 30 dni, kar bi pomenilo, da bi bili izidi vseeno uradno ugotovljeni po 1. januarju, še pojasnjuje Pogorelec.
Vas gledamo, @dvk_rs https://t.co/uaz9ThoXmA
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 22, 2022
“Volja volilcev ne bi bila spoštovana”
Predlog za spremembo rokovnika, ki bi se morala nanašati na vse tri referendume, bi lahko prišla tudi po koncu glasovanja, meni Pogorelec. Situacija pa je res težavna, poudarja.
“Če bi DVK spreminjala svoj lastni rokovnik volilnih opravil v času teh opravil, bi bilo to zelo neugodno,” pravi, “po drugi strani pa bi sistem moral delovati, saj bi bilo neustavno, če demokratično izražena volja ljudi na referendumu ne bi bila uresničena zgolj zato, ker volilna komisija in pritožbeni in drugi organi ne bi bili zmožni do 1. januarja ugotoviti izida glasovanja in uveljaviti zakona.”
V primeru, da bo prevladala odločitev za, bi bilo zelo dobro, če bi med vsemi akterji prišlo do nekega dogovora, da se torej najde rešitev, ki bi omogočila ustavnoskladno ravnanje, meni. “V kakšnih malo bolj razvitih političnih kulturah najbrž nihče ne bi šel proti ljudski volji in vztrajal s pritožbami, ampak bi vsi politični akterji v nekem širokem konsenzu poskrbeli, da se ljudska volja ustavnoskladno izvrši in da bi se izidi še letos uradno ugotovili. A žal še ne živimo v tako razviti demokraciji, v Sloveniji si je to žal težje zamisliti kot kje drugje,” je povedal.
Pobudo z vsebino, kakršno je omenjal Mesec, je državni volilni komisiji že poslala pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD). “Če bo Državna volilna komisija v primeru, ko bi več volilcev glasovalo za uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, kot bi jih glasovalo proti, poročilo o izidu referenduma sprejela šele konec januarja, bi to pomenilo, da bi prišlo do nespoštovanja volje volilcev,” so zapisali.
Ministrstvo za zdravje napovedalo zavlačevanje
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki ga je sprejela prejšnja koalicija, določa, da mora zavod za zdravstveno zavarovanje 1. januarja 2023 dosedanjim stanovalcem domov za starejše in drugih institucij za osebe, ki potrebujejo pomoč, izdati odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Poleg tega mora take odločbe izdati dosedanjim upravičencem do družinskega pomočnika. Namen zakona je, da se osebam, ki potrebujejo pomoč, izboljša materialni in socialni položaj.
Vlada je julija lani sprejela zakonsko novelo (ZDOsk-A), katere glavni namen je, da se 1. januarja sprememba še ne izvede. Mnogi so namreč opozarjali na velike pomanjkljivosti ZDOsk, zaradi katerih je namen zakona nemogoče uresničiti. Grozilo naj bi, da osebe ostanejo brez dosedanjih pravic, novih pa ne bodo mogle pridobiti. Po črki zakona bi morda morali sedanji stanovalci celo zapustiti domove za starejše. V SDS pa tistim, ki opozarjajo na te pomanjkljivosti, očitajo manipulacije.
Če bo novela, ki prinaša enoletni zamik, na referendumu potrjena, ministrstvo za zdravje napoveduje zavlačevanje z izdajanjem odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Šlo bi torej za nekakšno zavestno povzročanje protizakonitega stanja v imenu preprečevanja škode.
Zakaj je treba čakati skoraj dva meseca?
Referendumski rokovnik določa, da bo državna volilna komisija poročilo o izidu volitev obravnavala šele 24. januarja. Njen sklep iz leta 2015 določa, da komisija šele 47 dni po glasovanju od ministrstva za notranje zadeve dobi podatke o številu volilnih upravičencev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do konca glasovanja. Po prejemu podatkov pa morajo občinske volilne komisije še preveriti, ali je kdo od umrlih pred smrtjo glasoval. Nato lahko državna volilna komisija sprejeme poročilo o izidu in predsednik države lahko zakon, če je bil na referendumu potrjen, razglasi.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če sta izpolnjena dva pogoja. Eden je, da proti zakonu glasuje več ljudi kot za, drugi pa je, da proti zakonu glasuje vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Kako bi lahko podatek o umrlih vplival na izid?
Med volilne upravičence štejejo samo živi, zato je treba odšteti tiste, ki so umrli v 15 dneh od sprejema volilnih imenikov do konca glasovanja. V konkretnem primeru torej od 12. novembra do 27. novembra ob 19. uri. Tisti, ki so umrli v tem času, a so pred tem vseeno oddali glas, na koncu štejejo med volilne upravičence.
Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da lahko državni volilni komisiji kadarkoli pošljejo podatke iz matičnega registra o številu umrlih volilnih upravičencev. Sklep DVK določa, da ministrstvo podatke pošlje šele po 47 dneh, ker povprečno 47 dni traja, da se v register vpišejo smrti Slovencev v tujini. Na vpis smrti v Sloveniji se povprečno čaka štiri dni.
Na mesec je v Sloveniji v lanskem letu povprečno umrlo 1938 oseb. V tujini pa vsak mesec povprečno umre približno 80 slovenskih volilnih upravičencev.
Ob lanskem referendumu o zakonu o vodah je bilo 26. junija v volilne imenike vpisanih 1.698.627 volilnih upravičencev. Od takrat do konca glasovanja, ki je bilo ob sedmi uri 11. julija 2021, jih je umrlo 1109, štirje od teh pa so pred smrtjo glasovali. Hkrati pa je državna volilna komisija naknadno ugotovila, da 15 oseb pomotoma ni bilo vpisanih v volilne imenike. Končno število volilnih upravičencev je bilo torej 1.697.537 (= 1.698.627 + 15 – 1109 + 4). Zato se je zahtevani kvorum glede na datum potrditve volilnih imenikov znižal za 218, iz 339.726 na 339.508.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje